V Romuniji in Bolgariji še preveč korupcije za schengen

Glasovali so o vstopu Romunije in Bolgarije v schengenski prostor. Vstop bi potekal v dveh korakih. Na prvem bi še letos odpravili kontrole na poletih znotraj schengenskega prostora,  mejne prehode pa bi zaprli v letu 2012. A Nizozemska in Finska sta danes v Bruslju to preprečili. "To vodi v precej žalosten sklep o stanju medsebojnega zaupanja med državami članicami," je obžaloval poljski notranji minister Jerzy Miller, čigar država v drugi polovici leta predseduje EU.

Odločitev tako danes ni bila sprejeta in razprava o tem se sedaj seli na vrh EU, ki bo 17. in 18. oktobra. A po navedbah evropskih diplomatskih virov je malo verjetno, da bo oktobra mogoč preboj. Parlamenta Nizozemske in Finske sta namreč sprejela jasno odločitev proti schengenski širitvi, predvsem na podlagi argumenta, da v državah ne deluje pravni red ter da sta korupcija in kriminal preveč razvejana.

Tako bo zelo verjetno z odločitvijo o schengenski širitvi treba počakati na poročilo Evropske komisije o napredku obeh vzhodnjeevropskih držav v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Vmesno poročilo naj bi objavili februarja, redno letno poročilo pa julija prihodnje leto.

Slovenija je širitev podprla

Slovenija po navedbah ministrstva podpira proces širitve schengna na Bolgarijo in Romunijo. Ta podpora sicer ni brezpogojna, saj mora vsaka prihodnja članica schengna pred svojim vstopom izpolniti vse tehnične obveznosti na podlagi schengenskih kriterijev. Razprava je bila "nabita s čustvi in medsebojnim nezaupanjem", je razpoloženje na zasedanju orisal veleposlanik Slovenije pri EU Rado Genorio.

Po prvotnih načrtih naj bi Romunija in Bolgarija, najmlajši članici EU, v schengen vstopili že letos marca, vendar sta Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej doseči zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Obe državi nezadovoljni

Romunija naj bi zaradi političnega zastoja v schengenski širitvi razmišljala celo o tožbi na Sodišču EU. Bolgarski notranji minister Cvetan Cvetanov pa je danes menil, da Nizozemska in Finska nista podali tehtnih argumentov za svoj veto. "Zelo intenzivna" razprava je po besedah veleposlanika Genoria danes potekala tudi o predlogih Evropske komisije za spremembo pravil za začasno ponovno vzpostavitev nadzora na mejah v schengenskem prostoru in ocenjevanju zunanje meje Unije.

Komisija je predlagala, naj bo po novem za vsako ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih mejah, ki bi trajala dlje kot pet dni, potrebna kvalificirana večina držav članic in privolitev komisije. Poleg tega je predlagala, da bi sama bdela nad ocenjevanjem nadzora na zunanjih mejah EU, medtem ko ta sedaj poteka tako, da se države članice ocenjujejo med seboj.

Omejevanju nacionalnih pristojnosti pri odločanju o ponovni vzpostavitvi nadzora na mejah v schengenskem prostoru nasprotuje večina članic Unije, med njimi Nemčija, Francija in Španija pa tudi Slovenija. Današnja razprava je po besedah Genoria pokazala, da bo "to še trd oreh v naslednjih mesecih". Večina držav, tudi Slovenija, je namreč po njegovih besedah "takemu predlogu, s katerim si komisija skuša prilastiti preveč pristojnosti, nasprotovala".

Slovensko stališče je, da je sicer potreben učinkovit mehanizem za hitre odzive na izjemne okoliščine, ki ogrožajo schengenski sistem kot celoto, vendar bi morale države članice ohraniti izključno pristojnost odločanja o začasni ponovni vzpostavitvi nadzora na notranjih mejah, ko gre za vzdrževanje javnega reda ter zagotavljanja notranje varnosti.

Predloge komisije so sprožili okrepljeni migracijski pritiski ob arabski pomladi, ki so povzročili trenja med Italijo in Francijo glede vzpostavljanja nadzora na notranjih mejah v odziv na te pritiske.  Doslej so lahko države v schengnu ponovno vzpostavile nadzor na notranjih mejah v primeru resne grožnje varnosti ali javnemu redu za 30 dni in po potrebi ukrep podaljšale, pri čemer so komisijo in druge članice o tem le obvestile, odločitev pa je bila popolnoma v njihovih rokah. Tak ukrep je bil na primer sprejet ob evropskih nogometnih prvenstvih.

Schengenski prostor ima 25 članic. Od leta 2007 je v njem tudi Slovenija. Iz EU so sicer v njem vse države članice razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, od nečlanic EU pa Norveška, Islandija in Švica.