Zunanji ministri Evropske unije in desetih držav pristopnic, med njimi Slovenije, so že dosegli prvi konsenz o posegu v osnutek ustavne pogodbe, ki jim služi kot podlaga za dogovarjanje - strinjali so se namreč, da uvedba posebnega zakonodajnega sveta EU, ki bi potrjeval vse evropske zakone, ni potrebna, temveč bodo to funkcijo na podoben način kot doslej opravljale področne formacije sveta. Z odločitvijo je zadovoljen tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Na ministrskih mizah se je danes znašlo še eno najtežjih vprašanj, s katerimi se bo morala spopasti medvladna konferenca, to je definicija odločanja s kvalificirano večino. Osnutek ustavne pogodbe predlaga uvedbo dvojne večine z večino držav članic in 60 odstotki prebivalstva, kar pa zavračata predvsem Španija in Poljska, ki bi v primerjavi z veljavnim sistemom glasov izgubili težo pri odločanju. Premikov tu ni bilo - vprašanje bo po pričakovanjih rešeno šele v zadnji fazi medvladnih pogajanj.
Zunanji ministri EU in pristopnic bodo nov krog pogovorov o reformi opravili čez deset dni, natančneje ob robu rednega mesečnega oktobrskega zasedanja, ki bo 13. in 14. oktobra v Luksemburgu. Takrat naj bi nadaljevali danes začeto razpravo o rotaciji pri posameznih formacijah sveta, o definiciji zunanjega ministra EU ter obrambi.
Med državami še vedno precej razlik
Voditelji držav Unije in pristopnic so v uvodu v medvladno konferenco predvsem razgrnili svoja pričakovanja in zahteve, pri čemer pa seveda sprejema prve evropske ustave nihče ni postavil pod vprašaj. To so potrdili s sprejemom Rimske izjave, ki jih EU zavezuje k "ustavnemu besedilu, ki bo zagotavljalo učinkovitost in doslednost", pri čemer osnutek ustavne pogodbe vidijo kot "dobro podlago" za dogovarjanje. Ustavna pogodba je temeljni korak v procesu Evropo narediti bolj povezano, pregledno, demokratično in učinkovito, so še zapisali.
V tem duhu je bil predsedujoči EU, italijanski premier Silvio Berlusconi, po prvem krogu pogovorov prepričan, da bo 25 državam do konca leta uspelo "preseči razlike v pogledih, ki še obstajajo". "Trdno verjamem, da nihče ne bo hotel prevzeti odgovornosti za propad medvladne konference. Ta bi sicer padla na tiste države, ki ne bi hotele videti prevladujoče večine pri določenih vprašanjih," je dejal Berlusconi. Pri nekaterih osrednjih vprašanjih bo ugotavljanje te večine zelo težavno. Več je namreč predvsem majhnih držav, ki vztrajajo, da mora Evropska komisija tudi v prihodnje imeti člana iz vsake države s polno glasovalno pravico, vendar pa jim nasprotujejo velike članice, ki podpirajo osnutek ustave, ki bi pravico do glasovanja dala le 15 komisarjem. "Na načelu komisar z glasovalno pravico na vsako članico bomo vztrajali," je napovedal avstrijski kancler Wolfgang Schüssel.
Voditelji EU in pristopnic so na današnjem uvodu razgrnili svoja stališča in zahteve ter predvidoma govorili o natančnem dnevnem redu medvladne konference, nato pa dogovarjanje prepustili vodjem diplomacij. 25 državam so se pridružili tudi predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter treh kandidatk, Bolgarije, Romunije in Turčije, ki pa ne bodo imeli pravice soodločati, temveč bodo le opazovalci.
Sklepanje kakršnihkoli ključnih dogovorov je moč pričakovati šele ob koncu medvladnega dogovarjanja. Kdaj bo do njega prišlo, ni dokončno jasno. Italijanski premier upa, da bo medvladna konferenca končana skladno z načrti predsedstva, to je do konca letošnjega leta, a vsi voditelji te želje z njim niso delili. Zato so v Rimski izjavi le "obnovili pričakovanje, da bodo pogajanja o ustavi končana pred volitvami v Evropski parlament junija 2004, kar bo državljanom povezave omogočilo, da bodo na njih glasovali s polnim poznavanjem prihodnje arhitekture unije".
Voditelji EU in pristopnic bodo pogajanja o reformi nadaljevali na vrhu v Bruslju 16. in 17. oktobra, že danes pa so mizo prepustili svojim zunanjim ministrom, ki začenjajo prvo delovno zasedanje v okviru medvladne konference. Na pogovorih, ki se jih udeležuje tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, naj bi beseda tekla o le nekaj odprtih točkah, in sicer o vlogi zakonodajnega sveta, kroženju predsedstva v področnih svetih EU in zunanjem ministru povezave.
Cox poziva k kompromisu
Predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox svari, naj se na medvladni konferenci ne zapletejo v pričkanje o odprtih vprašanjih, ki bi lahko tako spremenilo ustavno pogodbo, da bi bila ogrožena njena ratifikacija. "V jeziku in odnosu se je treba izogniti odpiranju problemov, ki bi lahko postali 'ratifikacijski glavobol'. Na medvladni konferenci je sicer o izboljšavah in pojasnitvi ustavne pogodbe treba govoriti, toda če bo vsaka država zahtevala eno ali dve spremembi, bo kombinacija teh zahtev raztrgala delo konvencije o prihodnosti Evrope in nam pustila samo okostje," je dejal Cox.
Uvod v medvladno konferenco je potekal v optimističnem vzdušju, skoraj vsi udeleženci so bili prepričani, da bo dogovarjanje uspešno, je dejal slovenski premier Anton Rop. "Vsi smo pripravljeni na kompromise in splošen vtis je, da je pogajanja o ustavni pogodbi v razmeroma kratkem času moč končati," je dejal Rop, prepričan, da bo 15 sedanjih in 10 prihodnjim članicam EU uspelo doseči soglasje o reformi.
Italijanski gostitelj optimističen
Berlusconi je prepričan, da se bodo dogovorili "v zastavljenem roku, s soglasnim in kakovostnim dogovorom o novi, veliki Evropi, v dobro sedanje in prihodnjih generacij". Berlusconi je ob otvoritvenem nagovoru še poudaril, da je konvencija o prihodnosti EU z osnutkom ustavne pogodbe pripravila dobro podlago, "sintezo različnih ustavnih tradicij, kultur celine ter vrednot, ki jih izražajo. Naša naloga pa je svobodno, odprto in pregledno odločiti, kot smo vedno ob ključnih trenutkih. Prepričan sem, da bomo izkoristili priložnost, pri tem pa bo to, kar nas povezuje, prevladalo na tem, kar nas ločuje," je dejal ob začetku dogovarjanj voditeljev 15 sedanjih in 10 prihodnjih držav članic EU.
"Nobena ustava ne more preživeti, če ne brani interesov in vrednost vseh podpisnikov. Toda preveč individualistično zagovarjanje nacionalnih interesov je lahko nepremostljiva ovira za rojstvo resnične ustavne pogodbe," je opozoril italijanski premier, ki je medvladno konferenco označil za konferenco evropske volje - volje Evrope biti Evropa. "Ustavna pogodba pa bo tako začetek kot konec. Označila bo konec delitev Evrope, ki so jo povzročili totalitarni režimi 20. stoletja. Prav tako pa bo označila začetek Evrope z močnimi skupnimi institucijami, ki bo lahko zagotavljala mir, varnost, blagostanje. Mora pa biti sposobna govoriti z enim glasom, prevzemati neodvisno politično in vojaško odgovornost v svetovni areni in zagotavljati svobodo in demokracijo," je še dejal.
Strogi varnostni ukrepi tudi zaradi demonstrantov
V italijanski prestolnici veljajo strogi varnostni ukrepi, saj konferenco spremljajo demonstracije. V mestu se je zbralo več desettisoč ljudi iz različnih organizacij in evropske konfederacije sindikatov, ki so prišli, tudi iz Slovenije, zahtevat, naj evropska ustava ne pozabi na socialne in demokratične pravice ter socialni položaj navadnih Evropejcev.
Kakih 50 zamaskiranih demonstrantov je razbilo nekaj izložb v južnem delu mesta, policija pa je že pridržala okoli 30 oseb, ki so bežale z območja neredov. Protestniki naj bi skušali prebiti policijski kordon, nameščen v okolici prizorišča zasedanja. Policiste so napadli z lesenimi koli, gnilimi jajci in sadjem, razbijali izložbena okna, poškodovali neko bančno poslopje ter več bencinskih črpalk. Policija je najbolj razgrete demonstrante (po podatkih prirediteljev naj bi jih bilo več deset tisoč ljudi) razgnala s solzivcem.
Nekaj sto protestnikov je v centru mesta s toaletnim papirjem obmetavalo osrednjo vladno stavbo, v Neaplju pa so demonstranti blokirali železniške tire, ker jim oblasti niso naklonile posebnega vlaka za prevoz v italijansko prestolnico Že v petek je manjša skupina protestnikov pred bivališče italijanskega premiera stresla nekaj veder gnojnice.
Italijanske oblasti so okolico kongresne palače, ki poteka v Mussolinijevi četrti Rima, imenovani EUR, že včeraj zaprle za ves promet. Za varnost voditeljev 28 držav in njihovih delegacij skrbi deset tisoč policistov, prizorišče konference pa varujejo tudi iz zraka s helikopterji in radarskimi letali awacs.
Sicer pa naj bi osrednji del z prihajajočo reformo EU nezadovoljnih ljudi popoldne pripravili pohod po južnem delu italijanske prestolnice. Sindikalni predstavniki, ki nasprotujejo tudi nameram Rima po radikalni reformi dela in pokojnin, pa se bodo sprehodili skozi center Večnega mesta.
