Na današnjem referendumu v Republiki Srbski je po preštetih glasovih na 30,76 odstotka volišč za to, da 9. januar ostane dan Republike Srbske, glasovala velika večina, natančneje 99,8 volivcev. Glasovala je več kot polovica registriranih volivcev, kar pomeni, da je referendum veljaven.
Na že obdelanih voliščih je po podatkih predsednika komisije za izvedbo referenduma Siniše Karana glasovalo 154.019 volivcev. Po njegovih predvidevanjih bo končna volilna udeležba med 56- in 60-odstotna.
Dodik: 'Danes pišemo zgodovino'
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik se je na volilnem zborovanju zahvalil vsem, ki so glasovali za ohranitev dneva Republike Srbske. Poudaril je, da je Republika Srbska država, ki je del daytonskega mirovnega sporazuma.
Dodal je še, da je 25. september pomemben dan za Republiko Srbsko, ki danes piše zgodovino. "Mi samo branimo svoj dan in nikomur nič nočemo. 9. januar je bil vsa ta leta pomemben dan za nas. Ne Izetbegović in ne tujci nam ne bodo odrejali datuma našega nastanka, rojstva naše Republike Srbske," je dejal.
Predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović je opozoril, da se bodo morali Dodik in vsi ostali odgovorni za organizacijo referenduma soočiti s posledicami tega protiustavnega in nezakonitega dejanja. Izetbegović namreč meni, da referendum krši daytonski mirovni sporazum.
Srbski član predsedstva BiH Mladen Ivanić pa je dejal, da je pomembno samo to, da je referendum potekal brez incidentov in da 9. januar ostaja njihov dan. Po mnenju kariernega diplomata Zorana Milivojevića pa bodo morali po današnjem referendumu odpreti resen dialog o stanju v BiH.
Dan je minil mirno
Glasovanje je sicer potekalo mirno, zgodil se je le en manjši incident, in sicer na manjšem volišču v kraju Kula, kjer so Bošnjaki preprečili glasovanje. Po navedbah vodje komisije za izvedbo referenduma so volišče, ki so ga kasneje prestavili, blokirali Bošnjaki iz drugih predelov države.
Notranji minister Republike Srbske Dragan Lukač je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug pozneje pojasnil, da volišča v Kuli danes niso niti odprli, temveč so ga združili z drugim voliščem, ker so pričakovali, da se Bošnjaki ne bodo udeležili referenduma. "Glede na to, da vemo, da so bošnjaški voditelji Bošnjake pozvali, naj se ne udeležijo glasovanja, ni bilo potrebe po odprtju tega volišča. Tega ni treba obravnavati kot incident, ker ni bilo kršenja javnega reda in miru," je poudaril. Dodal je, da so podobno naredili na več deset drugih voliščih, ker niso pričakovali udeležbe Bošnjakov.
Zakaj referendum?
Za referendum se je Dodik odločil potem, ko je ustavno sodišče BiH lani razsodilo, da obeležitev 9. januarja kot dneva Republike Srbske ni v skladu z ustavo BiH, ker gre za spomin na datum, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratne BiH sprejel nezakonito odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH", kar je privedlo do vojne. S tem kršijo tudi pravice Hrvatov in Bošnjakov v entiteti.
Mednarodna skupnost, točneje Svet za uresničevanje miru v BiH (PIC), v katerem so tudi ZDA, je Banjaluko opozoril, da bi referendum predstavljal kršitev daytonskega sporazuma in postavil pod vprašaj spoštovanje avtoritete pravosodnih institucij na državni ravni.
Visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v BiH Valentinu Inzku je pustil možnost ukrepanja, ker je še vedno najvišja avtoriteta za tolmačenje civilnih določil daytonskega sporazuma. Inzko je ocenil, da se Dodik igra z ognjem in da bo imel referendum resne posledice na BiH in regijo, saj bo pripomogel k destabilizaciji države.
Med zaskrbljenimi tudi Slovenija
Ministrstvo za zunanje zadeve pozorno spremlja dogajanje v Bosni in Hercegovini. "Obžalujemo, da ob tem, ko je v začetku tega tedna bil dosežen pomemben napredek na EU poti, hkrati prihaja do nespoštovanja odločitev najvišjih državnih institucij, kakršno je ustavno sodišče. Spoštovanje vladavine prava je eden od osnovnih temeljev Evropske unije," so sporočili.
Upoštevajoč odločitev ustavnega sodišča, pričakujejo, in sicer ne glede na rezultate referenduma, da bo dokončna vsebinska odločitev ustavnega sodišča o skladnosti referenduma z ustavo spoštovana.
Ministrstvo za zunanje zadeve ob tem poudarja pomen umirjenega in strpnega notranjepolitičnega dialoga vseh narodov BiH, osnovanega na spoštovanju institucij ter ustave BiH kot enotne države.
Stabilnost in enotnost BiH sta ključnega pomena za doseganje napredka na področju socialno-ekonomskih reform, kot tudi napredka na evroatlantski poti. Pri tem bo Slovenija BiH še naprej nudila podporo in pomoč. To bo tudi eno od sporočil bližajočega se uradnega obiska ministra Karla Erjavca v Sarajevu.
KOMENTARJI (357)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.