V prvem valu rušenja črnih gradenj na Hrvaškem rušita tudi Slovenca

Na hrvaškem ministrstvu za gradbeništvo in prostorsko ureditev so potrdili, da bosta morala v prvem valu rušenja črnih gradenj še ta mesec svoje objekte porušiti tudi dva slovenska državljana. Inšpekciji sta sporočila, da bosta sama odstranila nezakonito zgrajene objekte, kar jima je inšpekcija tudi dovolila.

Ob tem so na ministrstvu poudarili, da v primeru, ko lastnik sam ruši na črno zgrajene objekte, ministrstvo ne posreduje natančnih informacij o investitorju oziroma lastniku zemljišča, na katerem je črna gradnja.

"Ministrstvo obvešča medije o lokaciji rušenj le, kadar to izvaja gradbena inšpekcija, in sicer tisti dan, ko se rušenje začne," so še sporočili.

Najprej rušijo tiste, ki jih ni mogoče legalizirati

Znova so napovedali, da bodo najprej začeli rušiti črne gradnje, zgrajene po 21. juniju lani zunaj zazidljivih območij. Prav tedaj so namreč pripravili satelitske posnetke hrvaškega ozemlja, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili, kateri objekti so bili po tem datumu zgrajeni nezakonito.

Objektov, ki so bili zgrajeni po 21. juniju 2011, ni možno legalizirati na podlagi zakona o postopku z nezakonito zgrajenimi objekti, ker je omenjeni datum skrajni rok, do katerega je bila zgradba lahko zgrajena, da bi lahko sprožili postopek legalizacije, se še pojasnili.

Hrvaški minister za gradbeništvo in prostorsko ureditev Ivan Vrdoljak je julija napovedal, da bodo najprej porušili objekte, ki še niso do konca zgrajeni, nato tudi tiste, ki najbolj ovirajo razvoj lokalnih skupnosti, nazadnje pa tudi tiste, ki predstavljajo "najbolj očiten primer nesramnosti lastnikov".

Polovica nelegalnih gradenj stanovanjskih zgradb

Od začetka avgusta je sicer v veljavi nov zakon o legalizaciji črnih gradenj, ki ga je hrvaška vlada še dopolnila z uredbo o plačilu nadomestil za nezakonito zgrajene objekte.

Po oceni hrvaške gradbene inšpekcije je v državi približno 400.000 nezakonito zgrajenih objektov. Približno polovica je stanovanjskih zgradb, vključno s počitniškimi hišami in apartmaji.

Na podlagi ocen – uradnih podatkov namreč ni – naj bi imeli slovenski državljani na Hrvaškem okoli 110.000 nepremičnin, največ v Istri. Večina naj bi sicer bila pravno-lastniško urejenih, črnograditeljev pa naj bi bilo malo.