Grčija pričakuje konec dolgega obdobja negotovosti

Pred začetkom srečanja finančnih ministrov držav v območju evra je v Bruslju prevladoval optimizem, da bo druga pomoč Grčiji, s čimer bi se država izognila bankrotu, danes potrjena. Le-ta vključuje 130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi odpisali za 100 milijard evrov grškega dolga.

Grčija je izpolnila vse zahteve za potrditev drugega programa pomoči, zato pričakuje, da bo danes "konec dolgega obdobja negotovosti, ki ni koristilo niti grškemu gospodarstvu niti evroobmočju kot celoti", je izjavil grški finančni minister Evangelos Venizelos. "Evropa ve, da je pomembno poslati jasna sporočila, s končnimi in izvedljivimi odločitvami ter s pravili, ki se ne bodo spreminjala," je še poudaril.

Tudi Grki po njegovih besedah pošiljajo Evropi sporočilo, da so se in se bodo žrtvovali za to, da bi njihova država ohranila svoje mesto v evropski družini, s čimer bi zaščitili to, kar je bilo doseženo v preteklih desetletjih. "Za Grke gre za vprašanje nacionalnega dostojanstva in nacionalne strateške izbire," je izpostavil grški finančni minister. Ob tem je dodal, da se temu ni mogoče zoperstaviti z nobeno drugo odgovorno izbiro. Venizelos je pojasnil, da pogajanja o drugem programu pomoči še potekajo, da se še razpravlja o tehničnih problemih in preučujejo posamezni elementi dogovora. "Prioritete posameznih institucionalnih partnerjev ali držav članic vplivajo na vzdušje v pogovorih," je še dodal.

A grški finančni minister kljub temu verjame, da bo na koncu sprejeta odločitev na podlagi političnega dogovora vrha evroobmočja iz oktobra lani, in to ob upoštevanju načel, ki so temelj evropskega projekta.

Poleg Venizelosa je danes v Bruselj prišel tudi grški premier Lukas Papademos. S tem želijo Grki podkrepiti svoja prizadevanja in zaveze. Papademos naj bi se danes v Bruslju pogovarjal s predstavniki zasebnih upnikov.

Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker predpostavlja, da bo danes mogoče "doseči finale in končati pogajanja", saj se po njegovih besedah ne sme več izgubljati časa. Obenem je povedal, da so še odprta vprašanja glede prispevka javnega sektorja, ki ne sme preseči 130 milijard evrov, in podrobnosti glede prispevka zasebnih upnikov.

Optimizem je ob prihodu na zasedanje izrazil tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Kot pravi, je "optimističen", da bodo finančni ministri našli ustrezno rešitev, ki bo Grčijo dolgoročno usmerila na prave tirnice.

Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde pa je pohvalila "zelo pomembna prizadevanja" Grčije in dejala, da morajo sedaj svoje delo opraviti tudi drugi.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel, italijanski premier Mario Monti in francoski finančni minister Francois Baroin so v preteklih dneh izrazili prepričanje, da bo druga pomoč Grčiji danes potrjena. Vključevala naj bi tudi zelo strog nadzor nad izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov, ki jih mora država izvesti v zameno zanjo, vključno z blokiranim računom, s katerim naj bi zagotovili odplačevanje dolgov Grčije.

Vsega še niso opredelili

Odprto je še vprašanje, kako zagotoviti, da bo Grčija dejansko zmanjšala svoj dolg pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2020, kar je cilj mednarodnih posojilodajalcev, EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Tuji mediji poročajo, da je očitno dosežen dogovor o nekaterih ukrepih za uresničitev tega cilja, na primer o znižanju obrestnih mer za posojila EU in IMF Grčiji v okviru prve pomoči, dogovorjene maja 2010, v višini 110 milijard evrov.

Prav tako naj bi bil dosežen dogovor o zamenjavi grških obveznic v lasti nacionalnih centralnih bank držav v evroobmočju. Odprti pa sta še vprašanji glede vloge Evropske centralne banke, ki naj bi se odpovedala delu dobička pri zamenjavi grških obveznic, in večjega prispevka zasebnih upnikov pri odpisu dolgov.

Opredeliti je treba še tudi, koliko bo prispeval IMF. Do zdaj je prispeval približno tretjino pomoči Grčiji, Irski in Portugalski. Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov.

Grki so sicer v nedeljo ponovno protestirali proti novim varčevalnim ukrepom. Javnomnenjska raziskava, objavljena v soboto, je pokazala, da večina Grkov želi, da njihova država ostane v evroobmočju, a le polovica jih verjame, da ji bo to uspelo.

Gaspari kandidat za mesto v izvršilnem odboru ECB

Evrska skupina ima po navedbah virov pri EU na dnevnem redu tudi razpravo o kandidatih za položaj v izvršilnem odboru Evropske centralne banke (ECB). "Izid razprave je sicer odprt, a odločitev v tej fazi ni verjetna," so pojasnili viri. Kandidata za položaj, ki ga bo 31. maja zapustil Španec Jose Manuel Gonzalez-Paramo, sta poleg nekdanjega slovenskega ministra Mitje Gasparija še Španec Antonio Sainz de Vicuna in Luksemburžan Yves Mersch.