'Ni smotrno pričakovati preveč'

"To ni skupina, ki bi lahko trdila, da ima visoko stopnjo legitimnosti in učinkovitosti v mednarodnih odnosih,“ je predsednik Danilo Türk komentiral začetek vrha skupine G8 v Italiji. Po njegovem mnenju "ni smotrno veliko pričakovati od skupine“.

Kljub temu imajo voditelji osmih držav, ki so se zbrali v italijanski L'Aquili, velike načrte. Do petka bodo razpravljali o najbolj perečih globalnih vprašanjih sedanjosti, med drugim o gospodarski krizi in podnebnih spremembah, dogovorili naj bi se tudi za pomoč Afriki. 

Številni visoki gostje so si pred začetkom vrha ogledali kraje, ki jih je prizadel aprilski potres. Nemška kanclerka Angela Merkel se je tako sprehodila skozi vas Onna, ki je skoraj v celoti zravnana z zemljo. Največ pozornosti pa mediji namenjajo ameriškemu prvemu paru Baracku in Michelle Obama. Pred prihodom v L'Aquilo ju je sprejel italijanski predsednik Giorgio Napoletano s soprogo. 

Kitajski predsednik Hu Džintao pa je skrajšal obisk Italije in odpovedal udeležbo na vrhu. Vrnil se je v domovino, ki jo pretresajo spopadi v pokrajini Ksinjang.

Pisana zasedba na srečanju

Na srečanju ne bodo navzoči le voditelji sedmih industrijsko najrazvitejših svetovnih držav (ZDA, Japonske, Kanade, Francije, Nemčije, Velike Britanije in Italije) ter Rusije, na njem bo v treh dneh sodelovalo skoraj 30 voditeljev držav, ki predstavljajo okoli 90 odstotkov svetovnega gospodarstva, in še deset vodilnih predstavnikov mednarodnih organizacij.

Glavne teme so gospodarska kriza in oživitev svetovne gospodarske rasti ter globalne trgovine, ukrepi za pomoč tistim, ki jih je kriza prizadela, podnebne spremembe in priprave na decembrsko köbenhavnsko podnebno konferenco, razvojno sodelovanje in pomoč najrevnejšim državam, prehranska varnost in dostop do pitne vode ter globalne zdravstvene razmere. Obenem bodo voditelji razpravljali o različnih mednarodnopolitičnih temah, kot so razmere v Iranu, na Bližnjem vzhodu, v Afganistanu in Pakistanu ter korejsko jedrsko vprašanje.

Selitev z otoka v porušeno mesto

Sprva so nameravali srečanje pripraviti na elitnem otoku La Maddalena ob obali Sardinije, a se je gostitelj, italijanski premier Silvio Berlusconi po potresu odločil za selitev v mesto na Apeninih. Uporabil je argument, da bo to spodbudilo hitrejšo obnovo. Domačini – okoli 54.000 jih je ostalo brez doma in živijo v šotorih – so skeptični. Menijo, da bi bilo bolje več denarja nameniti za obnovo mesta kot pa za pripravo vrha in razne dekorativne popravke.

Regijo je v zadnjih dneh znova streslo več potresnih sunkov, zaradi česar so italijanske oblasti že pripravile tudi načrt B v primeru potresa nad 4. stopnjo Richterjeve lestvice, in sicer naj bi voditelje s helikopterji prepeljali v Rim.

Protestniki pod budnim očesom policistov

V času vrha bo za varnost v Italiji skrbelo kakšnih 15.000 policistov in vojakov. Njihovo ravnanje pa bo pod drobnogledom, saj so še vedno živi spomini na nasilne proteste ob robu vrha G8 v Genovi leta 2001. V torek je med protesti proti G8 v Rimu že izbruhnilo nasilje.

Proteste so pripravili tudi danes, a vsaj za zdaj potekajo mirno.

Več deset okoljevarstvenikov organizacije Greenpeace iz 18 držav je zasedlo štiri termoelektrarne po vsej Italiji in nanje razobesilo transparente, ki pozivajo voditelje G8, naj prevzamejo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

V Rimu so si aktivisti človekoljubne organizacije Oxfam nadeli maske svetovnih voditeljev in se preoblekli vanje ter v loncu mešali model Zemlje, kar naj bi predstavljalo segrevanje ozračja.

Na znamenitih španskih stopnicah v središču Rima so napol goli okoljevarstveniki s transparentom pozvali voditelje, naj "ohranijo hladno podnebje". Policija je za kratek čas aretirala tri protestnike - Francozinjo, Američanko in Grka. Prijeli pa naj bi tudi štiri Nizozemce, ki so se odpravili na prizorišče vrha in so imeli v avtomobilu palice, plinske maske in čelade.

Berlusconi se hvali

Večjih protestov naj tokrat ne bi bilo, več pozornosti je namenjene italijanskemu premierju, ki ga v zadnjem času spremljajo škandali. Na novinarski konferenci pred začetkom je dal vedeti, da ga to ne moti. "Ne glede na napade resne raziskave javnega mnenja kažejo, da imam podporo 64,1 odstotka Italijanov. To me postavlja ob bok voditeljem, kot so Medvedjev, Calderon, Obama in Mubarak," je dejal.

Čas pa si je vzel tudi za napad na britanski časnik The Guardian, ki je objavil novico, da nameravajo zaradi kaotičnega predsedovanja G8 Italijo vreči iz elitnega kluba in namesto nje vanj povabiti Španijo. "To je velika neumnost majhnega časopisa," je dejal. 

Zavračajo protekcionizem

V javnost medtem že prihajajo prvi poudarki iz osnutka sklepne izjave.

"Opažamo znake stabilizacije v naših gospodarstvih in menimo, da se bo preobrat v trendu še okrepil, ko bodo naše fiskalne spodbude začele polno delovati. Posamično in skupaj bomo storili potrebne korake za to, da svetovno gospodarstvo vrnemo na pot močne in vzdržne gospodarske rasti," piše v osnutku sklepne izjave.

Voditelji G8 naj bi obenem tudi zavrnili protekcionizem in se zavzeli za "hiter, ambiciozen, uravnotežen in celovit" zaključek pogajanj o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine (t. i. kroga iz Dohe). Pogajanja sicer potekajo že osem let, zastala pa so zaradi razlik med industrijskimi državami na eni strani ter državami v razvoju in velikimi kmetijskimi proizvajalci na drugi.

Ne preveč optimistično glede podnebja

Države iz Foruma največjih gospodarstev, ki ustvarijo 80 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov (G8 + G5 + Indonezija, Južna Koreja in Avstralija), naj bi se medtem na srečanju v torek odpovedale dolgoročnemu cilju o 50-odstotnem zmanjšanju izpustov do leta 2050, čeprav naj bi ostale na močni zavezi o znatnem znižanju emisij do tega leta.

Obenem naj ne bi bilo niti dogovora o finančni pomoči razvitim državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam, kar je ključno za vključitev najpomembnejših razvijajočih se držav v nastajajoč globalni režim. Pogovori o podnebnih spremembah na vrhu bodo sicer zaradi predčasnega odhoda kitajskega predsednika Hu Jintaa močno okrnjeni, saj je Kitajska pri tem vprašanju eden ključnih igralcev.

Države G8 naj bi medtem vseeno izrazile potrebo po 50-odstotnem zmanjšanju izpustov do leta 2050, pri čemer naj bi stare industrijsko razvite države svoje izpuste oklestile za 80 odstotkov. Zelo pomembna podrobnost izhodiščnega leta – leto 1990 ali kašno kasnejše leto – pa ostaja odprta.

ZDA si tako prizadevajo za kasnejše izhodiščno leto (npr. 2005), saj so med letoma 1990 in 2005 močno zvišale izpuste, EU pa se je zavezala, da bo do leta 2020 izpuste zmanjšala za 20 odstotkov glede na leto 1990.