V Pliberku protestirali proti 'zborovanju ustašev in fašistov'

Na osrednjem trgu v Pliberku na avstrijskem Koroškem je potekal protest proti zborovanju, ki ga hrvaški Častni pliberški vod organizira v spomin na žrtve povojnih pobojev. Zborovanje je napovedano za 18. maj, potekalo pa naj bi na Libuškem polju. 

Protesta se je udeležilo približno 200 ljudi, nasprotniki fašizma iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije pa so od avstrijske vlade zahtevali, naj spoštuje ustavo in prepove, kar sami imenujejo zborovanje "ustašev in fašistov" na Libuškem polju. 

Po mnenju predsednika Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške Franja Habulina zborovanje pri Pliberku ni nič drugega kot "objokovanje propadle ustaške paradržave, gibanja in ideje, ki so močno kompromitirale hrvaško ime in za seboj pustilei krvavo sled". V tej "prevari aktivno sodelujeta tako Katoliška cerkev na Hrvaškem kot hrvaška država", je prepričan Habulin.

Današnji protest je organizirala pobuda "Spomin in delovanje", za katero stoji tudi Združenje koroških partizanov. Predstavnik združenja Andrej Mohar je že pred protestom pojasnil, da želijo doseči "prepoved ustaških in nacističnih zborovanj v Avstriji". Tradicionalno zborovanje na Libuškem polju pri Pliberku po njegovem ni "spominska slovesnost za umrlimi", ampak gre za "prizorišče agresivne politične agitacije nacionalističnih, desnih in skrajno desnih skupin iz Hrvaške na avstrijskem državnem ozemlju".

Župan Pliberka Stefan Visotschnig je danes dejal, da se je za protest prijavilo od 600 do tisoč udeležencev. Policija je zato po županovih besedah močno okrepila svojo navzočnost. Visotschnig je spričo stalnih razprav glede zborovanja v spomin na žrtve povojnih pobojev ob tem tudi izrazil zaskrbljenost za ugled mesta Pliberk. 

Plenković: Zborovanje bi moralo potekati 

Na napovedano sporno zborovanje se je odzval tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je v pogovoru za hrvaški časnik Večernji list menil, da bi kljub "cerkvenim in političnim nasprotovanjem" v Avstriji spominska slovesnost na Libuškem polju morala potekati.

Plenković je ob tem poudaril, da bi zborovanje moralo potekati ob spoštovanju do žrtev in v skladu z avstrijskimi zakoni. Spomnil je še, da slovesnost podpira hrvaški sabor, pri čemer se na ta način obsoja vse zločine, v katerih so umrle številne nedolžne hrvaške žrtve.

Grabar-Kitarovićeva položila cvetje v spomin na žrtve 

V sredo je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović na Maclju, v Hudi jami in Pliberku položila cvetje in prižgala sveče za "nedolžne žrtve pripadnikov Jugoslovanske armade po koncu druge svetovne vojne". Iz njenega urada pa so ob tem sporočili, da je šlo za "največji povojni zločin v Evropi po drugi svetovni vojni". 

V sporočilu so zapisali še, da so med povojnimi poboji "umrli številni vojni ujetniki in civilisti, med katerimi so bili ranjenci in otroci". Kot so poudarili, so bili takrat prekršeni vse civilizacijske norme in določila humanitarnega prava, predvsem pa ženevska konvencija.

Spomin na desettisoče žrtev povojnih pobojev

Vsako leto sredi maja praviloma na Libuškem polju pri Pliberku potekajo spominske slovesnosti Hrvatov, ki se spominjajo žrtev povojnih pobojev maja 1945, večinoma pripadnikov oboroženih sil nekdanjega ustaškega režima Neodvisne države Hrvaške (NDH).

T. i. pliberški pokol zadeva dogodke iz maja 1945, ko so britanske zavezniške sile jugoslovanskim partizanskim oblastem izročile nekaj deset tisoč vojakov (po nekaterih navedbah kar 95.000), civilistov, kolaborantov, ustašev, četnikov, domobrancev, ki so se ob koncu vojne zatekli v Avstrijo in predali zaveznikom. Sledila je serija izvensodnih povojnih pobojev. Manjši del so pobili že v okolici Pliberka, večji del pa na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v "kolonah smrti". 

Avstrijska policija od lanskega leta strogo kaznuje udeležence, ki poveličujejo ustaške in nacistične simbole, lokalna cerkev na avstrijskem Koroškem pa ni dovolila, da bi zborovanje potekalo kot cerkveni dogodek, saj da to po njenem škodi ugledu Katoliške cerkve. Spominske slovesnosti se običajno udeleži tudi hrvaški politični vrh, že vrsto let pa zborovanje zaznamujejo ustaški simboli.