Najdba obeh skrinjic je velikega pomena, saj vsebujeta podatke o poteku poleta in posnetke pogovorov na krovu. Predstavnik Pentagona podpolkovnik Jim Raindance je za 24 ur potrdil, da so posnetek iz pilotske kabine in drugo črno skrinjico našli v petek okrog 10. ure po srednjeeevropskem času. Agenti FBI so skrinjici prenesli v svoj varnostni laboratorij v Washingtonu, kjer bodo preposlušali posnetke, ki naj bi jim pomagali razumeti, kaj se je dejansko dogajalo v letalu pred strmoglavljenjem.
Reševalna akcija se nadaljuje
V New Yorku in pri Pentagonu nadaljujejo z reševalno akcijo, ki jo je v New Yorku otežilo še hudo neurje. Reševalci so izpod ruševin Svetovnega trgovinskega centra (WTC) po zadnjih podatkih doslej potegnili 160 trupel, pogrešajo pa več kot 4700 ljudi. V četrtek pod ruševinami WTC niso našli preživelih. Bojijo se, da bi se v bližini porušenega WTC lahko porušila še 51-nadstropna stavba American Express. Izpod ruševin Pentagona so potegnili več kot 70 trupel, po besedah zunanjega ministra Colina Powella pa bi se število mrtvih v Pentagonu lahko povzpelo na 250.
Newyorški župan Rudolph Giuliani je na novinarski konferenci povedal, da še vedno ostaja "trdno upanje", da bodo kljub dežju, ki ovira reševanje, v New Yorku, našli preživele. Obenem je župan posvaril pred govoricami o preživelih, ki se pozneje izkažejo za neresnične.
Kot primer neresničnih informacij o najdbi preživelih je Giuliani navedel četrtkovo informacijo o rešenih gasilcih, za katere se je pozneje izkazalo, da so bili del ekipe, ki odstranjuje ruševine, in so bili ranjeni med reševalno akcijo na prizorišču torkovega terorističnega napada.
Celotna finančna četrt na južnem delu Manhattna je sicer zaprta že od torkovih terorističnih napadov. Borza na Wall Streetu naj bi se spet odprla v ponedeljek.
Ameriški kongres je odobril sprostitev 40 milijard dolarjev nujne pomoči po torkovih terorističnih napadih na New York in Washington. 20 milijard dolarjev bi pridobili iz sredstev za proračunsko leto 2001, 20 milijard dolarjev pa iz proračunskega leta 2002, ki se začne 1. oktobra letos, je povedal neimenovani predstavnik republikancev. Administracija ameriškega predsednika Georga Busha je sprva zaprosila za 20 milijard dolarjev, a še preden je bila znana višine škode, ki so jih povzročili torkovih napadi.
Na žalni slovesnosti V Washingtonu Bush o zgodovinski odgovornosti ZDA
V petek točno opoldne po lokalnem času se je na žalni slovesnosti v spomin na tisoče žrtev torkovih terorističnih napadov v New Yorku in Washingtonu v nacionalni katedrali v Washingtonu zbrala ameriška politična elita. Na nacionalni dan molitve in spomina na žrtve so žalne slovesnosti istočasno potekale tudi drugod po ZDA. Osrednje slovesnosti v Washingtonu so se poleg ameriškega predsednika Georgea Busha s soprogo Lauro udeležili tudi vsi še živeči nekdanji predsedniki, generali ameriške vojske, voditelji kongresa, verski voditelji ter drugi predstavniki ameriške visoke družbe. Bush je v govoru poudaril, da imajo ZDA zgodovinsko odgovornost kaznovati odgovorne za torkove zločine in izkoreniniti terorizem.
"Čeprav torkovi dogodki še niso zgodovina, je povsem jasno, da imamo zgodovinsko odgovornost kaznovati odgovorne za torkove napade, preprečiti da bi se ponovili, ter izkoreniniti terorizem," je poudaril Bush. Pozval je še k enotnosti naroda in političnih krogov ter ponovil, da je bila proti ZDA ter svobodi in demokraciji sprožena neusmiljena vojna, ki bo dobila odločen odgovor. Bush se je še zahvalil številnim anonimnim junakom zadnjih dni, še enkrat pa je izrazil sožalje in podporo svojcem žrtev torkovih napadov.
Žalno slovesnost so odprli s pesmijo America, ki jo je zapela sopranistka washingtonske opere Denyce Graves, njenemu nastopu pa so sledili kratki govori vodij krščanske, židovske in islamske skupnosti v ZDA. Prvi je spregovoril predsednik islamskega centra Muzamid Sadiki. Po govorih verskih voditeljev je spregovoril Bush.
Slovesnosti so se udeležili tudi člani Bushevega kabineta, razen podpredsednika Dicka Cheneyja, ki so ga že včeraj iz varnostnih razlogov odpeljali v Camp David. Nekdanji predsedniki Gerald Ford, Jimmy Carter, George Bush starejši ter Bill Clinton so se slovesnosti udeležili s soprogami, navzoči pa so bili tudi nekdanji podpredsednik Al Gore in več nekdanjih svetovalcev za nacionalno varnost. Spominu na žrtve so se poklonili tudi številni voditelji kongresa, predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan, veleposlaniki več kot 150 držav, akreditirani v Washingtonu, ter verski voditelji. Nacionalna katedrala je bila napolnjena do zadnjega kotička, saj so se slovesnosti udeležili tudi številni prebivalci ameriške prestolnice, ki so želeli izkazati spoštovanje umrlim in njihovim svojcem.
