Na francosko - nemškem srečanju v Parizu, ki velja kot uvod v vrh Evropske unije prihodnji teden, sta se sestala nemški kancler Gerhard Schröder in francoski predsednik Jacques Chirac, da bi se pogovorila o posledicah zavrnitve evropske ustave in tudi o finančni prihodnosti unije.
Odločitve glede ustave šele jeseni?
Schröder meni, da bi Unija morala počakati še na izide ostalih referendumov o evropski ustavi, pri čemer je mislil na načrtovane referendume v Luksemburgu (julij), na Danskem (september) in Portugalskem (oktober). Zato sta se voditelja zavzela za nemoteno nadaljevanje glasovanj o evropski ustavi v omenjenih državah. Odločitve o morebitnih spremembah pri sprejemanju novih članic in o spremembi ustave naj bi tako preložili na jesenski vrh unije.
Chirac: Britanija mora pokazati razumevanje tudi za druge države
Chirac in Schröder sta se na srečanju zavzela tudi za skupno stališče v odnosu do Velike Britanije in finančne organiziranosti unije v zvezi s kmetijsko politiko. Velika Britanija je danes najprej zagrozila z vetom proti kakršnim koli spremembam v finančni perspektivi, ki bi ogrozile njen rabat. Po mnenju britanskega premierja Tonyja Blaira je Velika Britanija povsem upravičena do 4,6 milijard evrov visokega rabata, saj v evropsko blagajno plačuje vsaj polovico ali pa enkrat več kot Francija. S tem je naletel na nasprotovanje Nemčije in Francije, ki od zahtevata, da sprejme kompromis do naslednjega tedna, ko se začne vrh EU.
Velika Britanija prejema sredstva iz bruseljske blagajne po dogovoru iz leta 1984, ko je veljala še kot ena najrevnejših držav unije, ki je takrat 75 odstotkov svojih izdatkov namenjala subvnecjiam za kmetijstvo. Francija in Nemčija pa vztrajata, da bi države EU v okviru nove finančne perspektive morale začeti upoštevati nova pravila pri porazdelitvi sredstev, in sicer po dogovoru iz leta 2002. »Naši britanski prijatelji bodo morali razumeti, da se stvari v Evropski uniji spreminjajo in da je zato potrebna večja pravičnost v razdeljevanju sredstev glede na potrebe posameznih držav,« je povedal Chirac in dodal: » S Schröderjem sva se sporazumela, da je potrebno upoštevati tri stvari. Najprej se je treba držati določene proračunske discipline. V uniji si ne moremo privoščiti preveliko rast izdatkov. Poleg tega potrebujemo solidarnost evropske unije in končno - spoštovanje preteklih obvez, ki so za delovanje unije nujne, pri čemer bi še posebej izpostavil skupno kmetijsko politiko in obveze v zvezi z njo iz leta 2002,« je še poudaril Chirac.
Britanski premier Tony Blair je sicer kasneje izjavil, da je Britanija pripravljena na kompromis, vendar smo v primeru, se bodo ostali voditelji držav EU ob srečanju na vrhu strinjali z natančnim pregledom finančnega stanja unije. Blair je ob tem predlagal, da bi se Francija morala sprijazniti z nižjimi subvencijami za kmetijstvo.
