Parlamentarne volitve so v Pakistanu potekale ob okrepljenih varnostnih razmerah. Te volitve bodo pomenile šele drugi demokratični prenos oblasti z ene civilne vlade na drugo v 70-letni zgodovini države, za katero so večji del obstoja značilni vojaški udari in politični umori.

Volišča so bila odprta do 15. ure po srednjeevropskem času. Za varnost na več kot 85.000 voliščih skrbi skupno do 800.000 vojakov in policistov, poslance spodnjega doma parlamenta pa izbira več kot 106 milijonov volivcev.

Vmešavanje vojske postavlja legitimnost volitev pod vprašaj

Ankete nakazujejo tesen izid. Favoritki sta vladna Pakistanska muslimanska liga – Navaz (PML-N), ki jo vodi Šahbaz Šarif, mlajši brat zaradi korupcije odstavljenega in obsojenega bivšega premierja Navaza Šarifa, in stranka Pakistan Tehrik-e-Insaf (PTI) nekdanje zvezde kriketa Imrana Kana.

Ostro in kratko volilno kampanjo je zaznamoval predvsem obračun med dvema akterjema, ki sicer na volitvah ne sodelujeta – nekdanjim premierjem Šarifom in vplivno pakistansko vojsko.

Smrtonosni napadi na predvolilnih zborovanjih so sicer zahtevali že okoli 180 življenj in prav tako prinesli obtožbe o vmešavanju vojske v volilni proces. To postavlja pod vprašaj legitimnost volitev.

Vojska, ki je vodila Pakistan skoraj polovico njegove zgodovine, obtožbe zanika in trdi, da nima nikakršne neposredne vloge na volitvah.

Pomembno vlogo bi lahko imela tudi Pakistanska ljudska stranka (PPP) Bilavala Buta Zardarija, sina v atentatu umorjene bivše pakistanske premierke Benazir Buto, ki bi jo lahko zmagovalna stranka povabila v koalicijo.

Pred državo številni izzivi

Nekdanji pakistanski diplomat Husain Hakani meni, da bodo volitve, ne glede na izid, volitve brez zmagovalca. Pričakuje, da bo država ne glede na izid zopet vstopila v nestabilno in avtoritarno obdobje.

Najbolj pereč problem je gospodarstvo, saj mora nova vlada preprečiti krizo plačilne bilance. V nasprotnem primeru bodo morali znova zaprositi Mednarodni denarni sklad za drugo petletno posojilo. Kratkoročno in dolgoročno se bo morala lotiti tudi problemov, ki izvirajo iz najhitrejše rasti prebivalstva v Aziji. Ta spodkopava gospodarske in razvojne pridobitve, še posebej alarmantna pa je ob grožnji pomanjkanja vode že leta 2025.

Varnostne razmere v državi so se dramatično izboljšale od zadnjega državnega udara, a analitiki že dolgo opozarjajo, da se država ni lotila vzrokov ekstremizma. Skrajneži še vedno izvajajo odmevne napade, kakršen je bil na volilnem zborovanju pred dvema tednoma, ko je bilo ubitih 149 ljudi. To je bil drugi najbolj smrtonosen napad v zgodovini države.