FOTO: G8: Sedanja politika Izraela je nevzdržna

Izrael se je danes znašel v družbi Severne Koreje in Irana, saj si je prislužil kritiko v sklepni izjavi vrha G8, skupine sedmih najbolj razvitih držav in Rusije. Takoj po sprejetju sklepne izjave in novinarski konferenci so sicer voditelji G8 z gostiteljem vrha, kanadskim premierjem Stephenom Harperjem na čelu, odhiteli na vrh G20.

Potem ko glede gospodarstva oziroma nadaljnjih ukrepov za okrevanje svetovnega gospodarstva skupina G8 (ZDA, Nemčija, Japonska, Rusija, Francija, Velika Britanija, Kanada, Italija) ni dosegla soglasja, so se voditelji držav raje osredotočili na mednarodno in razvojno politiko. V petek so se tako dogovorili o pobudi premierja Harperja, da povečajo razvojno pomoč za zdravje nosečnic in dojenčkov v nerazvitih državah.

Kritike na račun Irana, Severne Koreje in Izraela

Danes pa so v skladu s pričakovanji v sklepni izjavi vrha okrcali Iran in Severno Korejo. Vendar kritike niso bile preostre, za kar gre "zahvala" Rusiji, ki je imela zadržke. Glede Irana G8 v sklepni izjavi poziva k večjemu spoštovanju človekovih pravic ter izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti iranskih jedrskih dejavnosti. Severno Korejo so voditelji G8 omenili v zvezi s potopitvijo južnokorejske vojaške ladje konec marca.

Neodvisna preiskava je ugotovila, da je potopitev ladje povzročil torpedo s severnokorejske podmornice in G8 "v tem kontekstu" obsoja napad. Rusija je bila proti jasni obsodbi Pjongjanga, menda zato ker preiskava še ni uradno in dokončno zaključena.

Zanimiva pa je bila odločitev, da se v sklepno izjavo vključi tudi posredna kritika Izraela zaradi njegove blokade območja Gaze. Izjava G8 pravi, da je sedanja politika Izraela nevzdržna. Kaj ostrejšega ni bilo možno napisati zaradi ZDA, tradicionalne zaveznice Izraela.

Voditelji G8 so v izjavi poleg tega nakazali, da se strinjajo z britanskim premierjem Davidom Cameronom, ki je v petek dejal, da čez pet let britanskih vojakov v Afganistanu ne bo več. Cameron se je o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo na dvostranskem srečanju danes v Torontu, še prej pa v helikopterju "marine one", s katerim ga je Obama popeljal na vrh G20.

Umik iz Afganistana v petih letih?

Izjava G8 pravi, da se voditelji strinjajo glede strategije umika tujih vojakov iz Afganistana v roku petih let. Kot pravi, bo konferenca v Kabulu julija pomembna za oceno napredka pri uresničevanju zavez, sprejetih na konferenci januarja letos, da do konca naslednjega leta usposobijo več kot 100.000 pripadnikov afganistanskih varnostnih sil, ki bodo lahko v petih letih prevzeli večjo odgovornost za varnost.

Glede gospodarstva na vrhu G8 ni bilo dogovora, kar pa ni tako pomembno, saj ima glavno vlogo glede teh vprašanj skupina G20, v kateri se državam G8 pridružijo še gospodarsko pomembne hitro razvijajoče se države, kot so Kitajska, Brazilija, Južna Koreja, Indija in druge. Obama je prišel v Kanado s prepričanjem, da je treba nadaljevati deficitarno porabo za zagon rasti, Evropejci pa se bojijo posledic velikih proračunskih primanjkljajev, ki so bile zelo vidne v primeru Grčije.

Medlo in nevsebinsko o gospodarstvu

Del izjave G8, ki govori o gospodarstvu, je tako precej medel in nevsebinski. V zapletenem jeziku namreč ugotavlja, da je svet na pomembnem razpotju in da je treba izboljšati življenje ljudi. Svet tako sedaj čaka na izjavo G20. Vrh G20 se začenja danes v Torontu, kamor so voditelji G8 s helikopterji prihiteli s prizorišča vrha G8 Huntsvillea.

G20 predvsem o krizi

Treba se bo predvsem dogovoriti, kako zagotoviti, da se kriza, kakršna je bila zadnja, ne ponovi nikoli več. Prav tako pa tudi, kako nadaljevati sedanje gospodarsko okrevanje, da ne pride do ponovitve krize, še preden se svet po zadnjem udarcu postavi nazaj na noge. Treba se bo tudi uskladiti, ali je treba še naprej s proračunsko porabo vzpodbujati rast ali pa v prvi vrsti ustaviti naraščanje dolga. Pod vprašajem je poleg tega dogovor, ali bankam naprtiti poseben davek, s katerim naj bi v prihodnje same plačevale za svoje napake, pa tudi dogovori o drugih reformah svetovnega in nacionalnih finančnih sistemov.

Na vprašanje, ali ima sploh smisel ohranjati skupino G8, če je vse najpomembnejše odločitve glede svetovne ekonomije prevzela skupina G20, je Harper danes odgovoril pritrdilno – ne glede na to, da je Kanada plačala skoraj milijardo samo za varovanje svetovnih voditeljev in da obstajajo ustanove, kjer se lahko ti redno srečujejo, kot so na primer ZN. Harper je zagotovil, da se je skupina G8 v Huntsvillu reorganizirala in preosredotočila, zaradi česar so lahko zavzeli trdni stališči glede Irana in Severne Koreje.