Na pravice tujih delavcev pri nas je opozoril tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki pravi: tudi delavci migranti so ljudje. "To niso delavci, ki imajo funkcijo, da se prižgejo ob šestih ali ne vem kdaj in se ugasnejo ob dveh. To so ljudje, ki imajo vso pravico, da živijo svoje življenje tudi po drugi uri, ko odvržejo svoja delovna oblačila in gredo pač v svoje domove oziroma nastanitve," je poudaril.
Izolirani od ostalega sveta
Na območju, kjer danes še stojijo zapuščena poslopja nekdanje kmetijske zadruge, bodo septembra stali bivalni kontejnerji, v njih pa bodo živeli turški delavci. V Slovenijo bodo prišli gradit drugi tir. "V manjših skupinah prihajajo že dobre tri tedne, prvih 100, po njihovih besedah, naj bi jih bilo že v Postojni. V tem trenutku so poseljeni po turističnih kapacitetah in v špici naj bi jih bilo 450," pojasni župan Postojne Igor Marentič.
Kampus bo povsem samooskrben, delavci bodo imeli svojega zdravnika in kuharja. Je pa za precej razburjenja poskrbelo dejstvo, da bodo živeli milo rečeno popolnoma izolirani od civilizacije. Nad njimi se bo vršil 24-urni nadzor, v bližnjo Postojno se bodo lahko odpravljali zgolj v organiziranih skupinah z avtobusom.
Ravno informacija, da bodo ves čas nadzorovani, pa je med ljudmi vzbudila misel, da bo ta kraj jeseni postal novodobno taborišče. A župan zatrjuje, da ni tako. "Ne gre za nobeno taborišče zaprtega tipa. 200 delavcev naj bi se vozilo na delo, 200 jih počiva in tako se menjamo. Oni opravljajo osem ur svoje delo, verjetno kasneje tudi počivajo, seveda pa imajo vso pravico, da si tudi ogledajo oziroma izkoristijo svoj prosti čas za kaj drugega," zatrjuje Marentič.
Vaščani se ne bojijo turških delavcev
"Nismo bili mi tisti, ki bi zahtevali nadzor delavcev," sta jasna župan in predstavnica krajevne skupnosti. Postojnski župan pri tem pove, da je podjetje zagotovilo, da bo z varovanjem skrbelo za red in mir. Tina Klanjšek iz Krajevne skupnosti Orehek pri tem dodaja: "To je verjetno njihov način dela, takšnega so nam predstavili, mi na to nimamo nekega vpliva, niti nismo postavljali posebnih zahtev."
Da vaščani turške delavce sprejemajo z odprtimi rokami in se ne bojijo njihovega prihoda, pa poudarja predstavnica krajevne skupnosti. "S strani vaščanov praktično ni bilo nobenega upora. Bilo je sicer nekaj pomislekov glede števila nastanjenih delavcev, kar se tiče drugih zadev pa ne. Tako, da je bilo večinsko mnenje izraženo pozitivno," pove predstavnica krajevne skupnosti Klanjškova.
Tudi zato, ker se bo s prihodom delavcev končno uredila več kot 30 let zapuščena parcela, kjer nekoč želijo postaviti hiše ali dom starejših. "Nadejamo se, da to območje bo, po tem, ko ga bodo zapustili turški delavci urejeno in tudi to daje en lep pogled na začetek vasi," še doda Klanjškova. Prav tako pa bo krajevna skupnost od turških delodajalcev dobila donacijo v vrednosti 70.000 evrov.
V svetu gradbeništva so sicer takšni kampusi nekaj povsem običajnega. Pod karavankami v kontejnerjih že skoraj eno leto bivajo delavci turškega đengiza. V podjetju pojasnjujejo, da se lahko delavci prosto gibajo, v turnusih se tudi redno vračajo v domovino. Svojevrsten fenomen pa poznajo na Hrvaškem: Kitajski gradbinci imajo svoje delavce pri gradnji mostu na Peljašac nastanjene kar na križarki.
KOMENTARJI (250)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.