Po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva je od začetka begunske krize v Republiko Hrvaško vstopilo 212.049 beguncev in migrantov, danes od polnoči do 15. ure pa 3.688.
Razmere v začasnem tranzitnem centru za begunce in migrante v Opatovcu ob meji s Srbijo so mirne. Begunce vozijo na mejo s Slovenijo organizirano, sprejem in registracija pa potekata hitro, poroča Dnevnik.hr. Okoli 19.30 ure je bilo v centru okoli 2.700 beguncev, okoli 600 pa jih pri Bapski čaka na vstop v državo.
Da bi malo zmanjšali pritisk, hrvaški policisti begunce, ki prispejo v Opatovac, po novem usmerijo v posebej ograjen prostor na prostem, kjer v vrsti počakajo na vstop v šotor.
V Opatovcu prezebli in bosi otroci
Večernji list je poročal, da je danes zjutraj skupina več kot tisoč beguncev obšla policiste in krenila peš čez blatna koruzna polja blizu vasi Berkasovo ob srbsko-hrvaški meji. Med okoli 1.000, ki so ostali na meji, je bilo čutiti napetost, ljudje so bili izčrpani, prišlo je tudi do pretepa, poroča Index.hr.
V skupini, ki je danes prispela v Opatovac, je bilo veliko otrok. Nekateri so bili bosi, drugi so imeli čeveljce, a niso imeli nogavičk. Starši so jih poskusili segreti z odejami. Zjutraj so tam namerili le tri stopinje Celzija. Prostovoljci so beguncem delili čaje, otroke so jemali preko vrst, je poročal Dnevnik.hr, ki je objavil fotografijo očeta, ki v naročju nosi bosonogega otroka.
Ostojić: Bosi so, ker so prišli čez blato
Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić, ki je danes pomagal čistiti kamp v Opatovcu, je na vprašanje o nedovoljenem prehodu beguncev pri Bapski odgovoril, da obstaja okoli 100 do 130 metrov ozemlja, kjer gredo ljudje lahko mimo policistov in ograje, a morajo iti po blatu. "Tisti, ki jih vidite brez čevljev, so torej šli po blatu. Hrvaški policisti jih čakajo na cestah, ne na poljih, ker se po tem blatu ne da hoditi. Od tam jih odpeljejo na registracijo v Opatovac, nihče ne gre mimo njih," je dodal.
Ocenil je, da ni nobenih razlogov, da bi Slovenija omejila prehod beguncev, ker tega ne počneta ne Avstrija ne Nemčija. Po njegovem mnenju se je v Sloveniji osnovni problem pokazal, ko so začeli registrirati begunce in migrante, ker je postopek dolgotrajen. Poudaril je, da registracija ni potrebna, glede na to, da je niso opravili že v Grčiji, ki je v schengenskem območju. "Naš sistem je veliko hitrejši in bi ga lahko tudi posnemali. Da se težave ne bi nadaljevale, je treba celoten postopek pospešiti, ker ti ljudje ne želijo ostati ne na Hrvaškem ne v Sloveniji. Oni so v tranzitu."
Ponovil je, da je Hrvaška pripravljena zadržati polovico beguncev, ki vsak dan vstopijo na Hrvaško, a je drugo polovico potrebno isti dan prepeljati naprej.
Pusićeva: Vsi čakajo na dogovor med Evropsko unijo in Turčijo
Center v Opatovcu je danes obiskala tudi podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić. Z vodjo hrvaške diplomacije so bili tudi predstavniki 35 držav, ki imajo akreditirane diplomate na Hrvaškem, med njimi tudi iz Slovenije. Izrazila je upanje, da bo do konkretnega dogovora o usklajevanju skrbi za begunce in migrante prišlo že na nedeljskem mini vrhu EU-Balkan, ki ga je sklical predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Pusićeva je poudarila, da vsi čakajo na dogovor med Evropsko unijo in Turčijo, na podlagi katerega naj bi ustavili begunski val. "Dokler dogovora ne bo, potrebujemo bolj sodelovanje kot prepire," je še dejala Pusićeva in potrdila, da je v začetku tedna pisala vsem kolegom v državah, ki se nahajajo na begunski poti.
Na današnjem obisku v Opatovcu sicer ni bilo diplomatskih predstavnikov nekaterih ključnih držav na tej poti - Grčije, Makedonije, Srbije in Madžarske. "Oni potrebujejo redefinicijo svojega pristopa k temu problemu in domnevam, da se pripravljajo za nedeljo," je komentar Pusićeve o njihovi odsotnosti povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
V Makedonijo v zadnjih 24 urah 5.700 beguncev
V Makedonijo je v zadnjih 24 urah iz Grčije prispelo 5.700 beguncev, ki nato proti cilju v Zahodni Evropi pot nadaljujejo preko Srbije, Hrvaške ter Slovenije, odkar je Madžarska v soboto zaprla mejo s Hrvaško. Kot poroča makedonska tiskovna agencija Mia, se ponoči okrepi število beguncev, saj ob vlakih prihajajo tudi z avtobusi in taksiji. Ob prihodu jim zagotovijo hrano, obleke in šotore.
Od junija letos je v Makedonijo prišlo 161.692 beguncev in migrantov, za azil pa jih je v državi zaprosilo 70, še poroča Mia.
Na Madžarskem so se razmere normalizirale
Na Madžarskem, ki je postavila ograjo na meji s Srbijo in Hrvaško ter okrepila nadzor na meji s Slovenijo, so v ponedeljek zabeležila 22 nezakonitih prehodov meje, v torek pa 36. Nobenega nezakonitega prehoda niso zabeležili na meji s Hrvaško, je za prvi program javne televizije M1 povedal Gyorgy Bakondi, glavni svetovalec premierja Viktorja Orbana za notranje zadeve, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Dodal je, da to kaže na to, da so se razmere skoraj povsem normalizirale. V skladu z dogovorom v okviru Višegrajske skupine pa na meji s Srbijo pri nadzoru meje sodelujejo tudi češki in slovaški policisti, je dodal.
Nemčija razmišlja o vračanju zavrnjenih prosilcev za azil z vojaškimi letali
Medtem pa nemški časnik Bild danes poroča, da Nemčija razmišlja o vračanju zavrnjenih prosilcev za azil nazaj v njihove države izvora z vojaškimi letali. Na ta način bi lahko pospešili proces deportacij. Odločitev sicer še ni bila sprejeta, nekateri pa tudi dvomijo, da bi bila v to lahko vključena vojska.
Naj bi se pa v Berlinu res vse bolj ukvarjali s tem, kako pospešiti proces deportacij, da bi tako naredili prostor za tiste begunce, ki si mednarodno zaščito zaslužijo. V Nemčiji namreč za letos pričakujejo prihod najmanj 800.000 beguncev in migrantov.
