V Venezueli vre: med protesti zaradi spornih volitev ubita opozicijski aktivist in eden vidnejših kandidatov

V Venezueli imajo volitve v ustavodajno skupščino, ki bo lahko spreminjala ustavo. In to kljub številnim protestom in stavkam ter pozivom mednarodne skupnosti. Opozicija volitve bojkotira, venezuelski predsednik Nicolas Maduro pa je prepričan v zmago.

Dan pred volitvami so protestniki blokirali ceste v prestolnici Caracas, čeprav so oblasti ob grožnji strožjega ukrepanja v četrtek prepovedale proteste. BBC poroča, da je bil med protesti, ki spremljajo volitve, ubit opozicijski aktivist. 

Venezuelsko tožilstvo je sporočilo, da so v soboto zvečer na njegovem domu v kraju Ciudad Bolivar ubili enega od vidnejših kandidatov, 39-letnega pravnika Joseja Felixa Pinedo. Med kampanjo je 10. julija že bil ubit en kandidat, in sicer v mestu Maracay.

Med protestom, ki so ga pripravili še pred odprtjem volišč je bil ubit aktivist opozicije Ricardo Campos, član opozicijske koalicije MUD, so sporočili iz parlamenta, v katerem ima večino opozicija. Časnik El Universal je po navajanju britanskega BBC medtem poročal, da sta bila na protestih ubita še dva moška. Pozneje pa je bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v mestu Barquisimeto ustreljen še 43-letni protestnik.

Podporniki opozicije so se medtem v Caracasu tudi danes zbrali na protestih. Na zahodu prestolnice je nacionalna garda z oklepnimi vozili in solzivcem razgnala protestnike, ki so blokirali ceste. Na videoposnetku, objavljenem na Twitterju, je videti, kako so podrli kovinsko ogrado in ob zvokih strelov napredovali proti protestnikom. Vojska je nasilno proti protestnikom nastopila tudi v mestih Maracaibo na zahodu in Puerto Ordaz na vzhodu države.

Podporniki opozicije so se na množičnem protestu zbrali tudi danes v Caracasu, kjer je sicer okrepljena policijska navzočnost.

Dan pred volitvami so protestniki že blokirali ceste v prestolnici Caracas, čeprav so oblasti ob grožnji strožjega ukrepanja v četrtek prepovedale proteste, je poročal BBC.

Maduro je v televizijskem nagovoru v soboto napovedal "veliko zmago" na današnjih volitvah, ki jih je označil za najpomembnejše doslej.

Danes je ob oddaji glasu v Caracasu dejal, da je prvi, ki je oddal svoj glas. "Boga prosim za blagoslov, da bodo ljudje lahko svobodno uresničili svojo demokratično pravico do volitev," je dejal Maduro v spremstvu soproge Cilie Flores, ki je sicer med kandidati na volitvah.

Po državi nameščenih več kot 200.000 vojakov

Vodja osrednje volilne komisije Tibisay Lucena je sicer priznal, da so v nekaterih delih države požgali volilne naprave. Danes je po državi nameščenih več kot 200.000 vojakov, da bi preprečili morebitne napade na volišča.

Maduro je sicer zagotovil, da bodo morali novo ustavo potrditi tudi državljani na referendumu, ni pa še pojasnil, kakšne spremembe ustave so predvidene.

Opozicija Madurovim načrtom nasprotuje, saj se bojijo, da si bo z novo ustavo Maduro še okrepil svojo oblast in uvedel diktaturo. Sodeč po javnomnenjski raziskavi ustavodajni skupščini, ki bo ustavo spreminjala mimo parlamenta, nasprotuje okoli 70 odstotkov od skupno 30 milijonov Venezuelcev.

Vodje opozicije so danes pozvali ljudi k postaviti barikad, od ponedeljka pa napovedali nove akcije.

Politični strokovnjak Eugenio Martinez je za francosko tiskovno agencijo AFP opomnil, da lahko okoli 20 milijonov volilnih upravičencev svoj glas odda dvakrat, zato je veljavnost volitev vprašljiva, prav tako pa ne bo prisotnih mednarodnih opazovalcev.

V petek se je kljub prepovedi na ulicah zbralo kar nekaj protestnikov, ki nasprotujejo današnjim volitvam in spremembam ustave. Protestnikov je bilo sicer manj kot na preteklih protestih ta teden. Maduro je namreč v četrtek zagrozil z desetletno zaporno kaznijo za tiste, ki bodo protestirali proti njegovi ustavodajni skupščini.

V številnih nasilnih izgredih protivladnih protestov od aprila je v Venezueli življenje izgubilo že več kot 110 ljudi. Maduro kljub pozivom vztraja pri svojih načrtih, zanese pa se lahko tudi na zvesto podporo vojske.

Zaradi nemirov v Venezueli in današnjih volitev v ustavodajno skupščino pa so zaskrbljeni tudi drugod po svetu. ZDA, EU ter več latinskomeriških držav - med njimi Argentina, Brazilija, Kolumbija in Mehika - so izrazile nasprotovanje volitvam, ker pomenijo grožnjo demokraciji. ZDA so že uvedle sankcije proti 13 sedanjim in nekdanjim višjim predstavnikom Venezuele. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos pa je dejal, da rezultatov volitev ne bodo priznali.