Zvezna dežela Baden-Württemberg je prva nemška dežela, v kateri je nošenje muslimanskih naglavnih rut prepovedano. Skupščina omenjene dežele je skoraj enoglasno odobrila zakon, ki prepoveduje nošenje rut učiteljicam v šolah. Muslimanske skupnosti so zakon že kritizirale, saj gre za kršenje verske svobode in svobode izražanja.
Podlaga za sporni zakon je odločba nemškega ustavnega sodišča, ki je lani ugotovilo, da zvezne države lahko prepovedo nošenje naglavnih rut, v primeru, da presodijo, da nošenje rut v šolah neprimerno vpliva na učence. Podoben zakon trenutno obravnava še pet od 16 nemških zveznih držav. Regionalna vlada v Berlinu se je v sredo odločila javnim uslužbencem z zakonom prepovedati vse verske simbole. Zakon mora potrditi še regionalni zakonodajalec.
Ostre debate
Parlament zvezne države Baden-Württemberg, kjer večino sestavljata Krščansko demokratska stranka in liberalna Svobodni demokrati, je zakon podprl skoraj soglasno. Deželna ministrica za kulturo Annette Schavan je dejala, da naglavnim rutam ni mesto v šolah, saj jih je tam mogoče odprto interpretirati na različne načina, med drugim tudi kot podpiranje »islamističnih političnih stališč«.
Vprašanje nošenja naglavnih rut v Nemčiji je v zadnjem času zbudilo burne razprave, ki so se razplamtele po tem ko je Fereshta Ludin, ki ji v omenjeni zvezni državi leta 1998 zavrnili službo, ker je nosila ruto, sprožila sodni postopek na sodišču. Ludinova je namreč je zagovarjala, da gre za kršitev njenih pravic, saj ji nemška ustava zagotavlja versko svobodo. Zvezno ustavno sodišče je s petimi glasovi za in tremi proti odločilo, da v sklad s trenutnimi zakoni, sme nositi naglavno ruto, ob tem pa so poudarili, da sme vsaka država o tem odločati posamezno oz. sme sprejeti zakon, ki prepoveduje nošenje naglavnih rut.
