Predstavniki slovenske, srbske, makedonske in grške policije so se danes na srečanju na Brdu pri Kranju zavzeli za boljšo identifikacijo migrantov. Ena od možnosti je tudi možna uvedba dokumenta, ki bi migranta spremljal na celotni poti od vstopa v Evropo.
Slovenija bo o možnosti za uvedbo omenjenega dokumenta skušala pridobiti širše soglasje v okviru EU, pri morebitni izvedbi pa bi morala sodelovati tudi z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, so zapisali na policiji.
Predstavniki policij iz vseh štirih držav so se danes strinjali, da je treba zagotoviti dosledno izvajanje pravil. Prav tako je treba še okrepiti medsebojno sodelovanje, s katerim bi lahko učinkoviteje ločevali ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, od drugih migrantov.
Ob povečanih migracijskih tokovih se vse policije srečujejo tudi s primeri, ko se posameznik ali del družine ločijo od ostalih. V takih primerih bodo poleg Rdečega križa kot nosilca aktivnosti pri združevanju družin po novem z izmenjavo podatkov pomagale tudi kontaktne točke, ki jih bodo določile sodelujoče policije.
V zadnjem času je med migranti vse več oseb, ki razmišljajo o morebitni vrnitvi v svojo državo ali drugo državo, kjer so bili pred tem ustrezno nastanjeni. Vendar nimajo niti sredstev niti potrebnih informacij o tem, kako se vrniti.
Vse države v regiji sodelujejo z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki podpira prostovoljno vračanje. Predstavniki policij so se zato odločili pozvati IOM, da pripravi regionalni pristop za promocijo in podporo prostovoljnega vračanja.
V razpravah so sodelujoči izrazili pričakovanja glede pozitivnega vpliva dodatnih aktivnosti, ki naj bi jih v kratkem začela v Grčiji izvajati agencija Frontex. Grčija je v četrtek namreč zaprosila Frontex in države članice, da ji pomagajo okrepiti nadzor nad migracijskimi tokovi na njenih otokih s pomočjo mehanizma Rabit. Gre za pomoč skupin za hitro posredovanje v okviru Frontexa.
Poleg tega se bo v kratkem začela izvajati skupna operacija na meji z Makedonijo. Njen cilj bo boljši nadzor nad izstopom migrantov iz Grčije in nadaljevanjem njihove poti na t. i. balkanski poti.
Generalni direktor slovenske policije Marjan Fank bo o rezultatih današnjega srečanja obvestil tudi hrvaškega kolega, saj se Hrvaška kljub povabilu sestanka ni udeležila, so še zapisali na slovenski policiji.
V načrt razvojnih programov še dva projekta v podporo zmogljivostim za migrante
Vlada je danes odločila, da bo v Načrt razvojnih programov za leta 2015-2018 uvrstita nova projekta. Nanašata se na podporo obstoječim sprejemnim zmogljivostim ter na vzpostavitev novih in upravljanje obstoječih nastanitvenih zmogljivosti za obvladovanje in upravljanje množičnega prihoda migrantov, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Projekt Nastanitvene zmogljivosti migracijskih tokov bo finančno podprl najem nastanitvenih objektov, in sicer tistih, ki so že najeti in v uporabi od začetka povečanega pritoka migrantov. Namenjeni so namestitvi državljanov tretjih držav, ki so v Slovenijo prišli prek sprejemnih centrov. V okviru ukrepa so predvidena tudi sredstva za najem dodatnih nastanitvenih kapacitet.
Ukrep obenem vključuje sofinanciranje prevozov državljanov tretjih držav iz sprejemnih centrov v nastanitvene objekte in kapacitete, ki se nahajajo v notranjosti države. V proračun ukrepa so vključeni tudi stroški namestitve in prehrane gostujočih policistov, ki so jih iz drugih držav EU napotili v pomoč slovenskim policistom. Evropska sredstva za projekt so v višini 5,2 milijona evrov, slovenska udeležba okoli 584.000 evrov, predvideno plačilo DDV pa nekaj več kot 367.000 evrov.
Na Hrvaško danes ni prispel še noben begunec
V hrvaškem začasnem tranzitnem centru v Slavonskem Brodu danes do 9. ure niso sprejeli nobenega novega begunca, je sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. Kot so dodali, je bila v centru takrat le ena oseba. Od začetka tedna je v državo prispelo nekaj več kot 10.000 ljudi, od sredine septembra pa več kot 467.000 beguncev in migrantov.
Število beguncev, ki so jih ta teden prepeljali iz Šida v Srbiji v Slavonski Brod, je bilo različno. V četrtek jih je bilo nekaj več kot 3200, v sredo manj kot 2000, v torek manj kot 1000, v ponedeljek pa več kot 4000. Vse so v preteklih dneh organizirano prepeljali v Slovenijo.
Kot so dodali na ministrstvu, še naprej pričakujejo velik pritisk begunskega vala iz Srbije.
V Nemčiji načrtujejo dodatno ustno zaslišanje beguncev iz Sirije
V Nemčiji, ki v letošnjem letu pričakuje, da bo v državo vstopilo okoli milijon beguncev, že leto dni velja poenostavljen postopek za begunce iz Sirije, ki morajo na vprašalniku zgolj navesti vzroke, zakaj so begunci. Skorajda vsem so doslej v Nemčiji podelili status begunca.
V skladu z načrti nemškega notranjega ministra Thomasa de Maiziera, naj bi sedaj vse, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, pred odločitvijo o podelitvi azila ponovno ustno zaslišali.
Iz varnostnih razlogov je nujno, da se ugotovi identiteta in preprečimo zlorabe, je pojasnil de Maiziere. Notranji ministri nemških zveznih dežel ob tem opozarjajo, da se zaradi tega ne smejo podaljšati postopki. Že brez tega trajajo okoli pet mesecev, je dejal predstavnik nemške dežele Severno Porenje Vestfalija Ralf Jäger. V večjih zveznih deželah trajajo celo okoli osem mesecev.
Podrobnosti omenjenih načrtov naj bi dorekli znotraj nemške vladajoče velike koalicije v Berlinu. Kot je dejal neimenovani predstavnik notranjega ministrstva, ne pričakuje, da bi znotraj koalicije sedaj prišlo do razhajanj.
Nemški notranji minister je v začetku novembra odredil ponovno uvedbo običajnega postopka za Sirce, a je s tem sprožil spor znotraj koalicije. Po posredovanju iz urada nemške kanclerke so nato to odločitev zamrznili.
Kot je ob tem sinoči še sporočil de Maiziere, bo Nemčija poslej večino Afganistancev, ki so za Sirci druga največja skupina migrantov, vračala. "Vračanje v varna območja Afganistana je načeloma dovoljeno," je pojasnil.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem v Berlinu na srečanju z ministrskimi predsedniki nemških zveznih dežel napovedala, da bo nemška vlada prihodnjo sredo razpravljala o uvedbi osebnih identifikacijskih dokumentov za migrante.
Turčija migrantom onemogoča pot v Grčijo
Turške varnostne sile so v zadnjih dneh prijele skoraj 3000 migrantov. Gre za prizadevanja turški oblasti, da bi sirskim beguncem preprečili, da bi s čolni dosegli grško obalo. Aretirali so tudi 35 tihotapcev ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Turčija je po navedbah medijev s tovrstnimi operacijami začela ta teden in to na območjih, ki ležijo nasproti grškega otoka Lezbos, glavne destinacije za begunce, ki je od turške obale oddaljena le nekaj kilometrov.
EU in Turčija sta minulo nedeljo na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o skupnem načrtu za obvladovanje migracijskega toka, ki predvideva tri milijarde evrov pomoči EU za begunce v Turčiji, oživitev pristopnih pogajanj in pospešitev vizumske liberalizacije. Dogovor predvideva, da bo Turčija v zameno ukrepala za zajezitev migracijskega toka in proti tihotapcem z migranti.
V Turčijo se je od leta 2011 pred državljansko vojno zateklo okoli 2,2 milijona Sircev.
