ZDA so zavezništvo za pomoč zaprosile sredi januarja - neposredne vojaške udeležbe sicer niso zahtevale, so pa med drugim želele, da v podporo ameriškemu posredovanju v Iraku članice odprejo zračni prostor in zagotovijo vso drugo potrebno oskrbo, zavezništvo pa naj bi za primer vojne tudi zaščitilo Turčijo.
Francija, Nemčija in Belgija soglasja že vse odtlej niso pripravljene dati in so veto včeraj vložile v okviru tako imenovanega tihega postopka, ki ga je minuli četrtek zahteval generalni sekretar Nata George Robertson, potem ko devetnajsterici po tri tedne trajajočih posvetovanjih ni uspelo doseči dogovora o ameriških zahtevah.
Veleposlaniki devetnajsterice naj bi se dopoldne sestali na izrednem zasedanju, vendar je bilo zasedanje Severnoatlantskega sveta (NAC) preloženo zato, da "bodo med prestolnicami in sedežem zavezništva lahko potekala neformalna posvetovanja". Devetnajsterica naj bi se dogovarjala o novem seznamu ukrepov za zaščito Turčije, ki bi lahko dobil tudi podporo Francije, Nemčije in Belgije, ki so z vetom v okviru t. i. tihega postopka soglasno podporo ameriški zahtevi včeraj preprečile.
Pristanek na zaščito Turčije pomeni vojno
Kljub temu je malo verjetno, da bodo tri države svoje stališče spremenile že danes in tudi ne do konca tedna, ko bo Varnostni svet ZN znova poslušal poročilo vodje inšpektorjev za nadzor nad orožjem za množično uničevanje v Iraku Hansa Blixa. Njihovi predstavniki namreč poudarjajo, da zaščite Turčije sploh ne postavljajo pod vprašaj, temveč načelno nasprotujejo ameriškemu posredovanju v Iraku in se zavzemajo za mirno rešitev krize. Odločitev o ameriški zahtevi po zaščiti Turčije in nekaterih drugih ukrepih bi že vnaprej napovedala vojno in na neuspeh obsodila delo mednarodne misije inšpektorjev za nadzor nad orožjem za množično uničevanje, opozarjajo.
Michel: Belgijski veto ne zadeva varnosti Turčije
Belgijski zunanji minister Louis Michel je poudaril, da belgijski veto na ameriško zahtevo po zavezniški zaščiti Turčije "ne zadeva varnosti Turčije", temveč druge zahteve Washingtona ter dejal, da se Belgija še naprej zavzema za mir.
"Če bi sprejeli ameriške zahteve, bi to pomenilo, da smo se še pred poročilom vodje inšpektorjev ZN Hansa Blixa in direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohameda El Baradeja zavzeli za vojno," je dodal belgijski zunanji minister. Po njegovem mnenju bi lahko novo poročilo, ki bo v Varnostnem svetu ZN predstavljeno konec tedna, "dalo novo priložnost miru, v katerega še verjamemo". Če pa bo poročilo negativno, potem bo po Michelovemu prepričanju varnostni svet "prevzel odgovornost z novo resolucijo".
Tudi turški premier Abdulah Gül meni, da veto v zvezi Nato ne meri na Turčijo, ob tem pa je ponovno spomnil zaveznice na njihove dolžnosti do Turčije. "Turčija je v času hladne vojne branila celotno Evropo, bili smo ščit Evrope, zato sedaj ni dvoma, da mora Nato sedaj opraviti svojo nalogo," je dejal in dodal, da je turška vojska kljub temu pripravljena sama zagotoviti lastno varnost.
Francija razočarala ZDA
Eden glavnih svetovalcev v Pentagonu Richard Perle je izjavil, da se bo pomen Francije v Natu zagotovo zmanjšal. "Francija ne sodeluje v vojaških aktivnostih Nata, ne sprejema nikakršne odgovornosti, kljub temu pa uporablja svojo pravico veta. Prav lahko prenehamo dopuščati privilegiran položaj Pariza v zvezi Nato," je dejal Perle.
Ameriški obrambni sekretar Rumsfeld je blokado označil za "sramotno" ter zatrdil, da to ne bo vplivalo na napad na Irak. Ameriški predsednik Bush pa je nad vložitvijo veta treh evropskih članic zveze "razočaran". "Razočaran sem, da Francija blokira zvezo Nato pri sprejemanju pomoči za Turčijo. Ne razumem te odločitve, saj negativno vpliva na zvezo," je še dejal Bush.
Nekdanji francoski premier Alain Juppe in tesni sodelavec predsednika Chiraca pričakuje, da bo poročilo vodje inšpektorjev v Iraku okrepilo možnosti za vojno proti iraškemu režimu. Po njegovem mnenju je le malo možnosti, da bi bilo francosko stališče uslišano. Juppe je dejal, da se Francija in ZDA strinjata o tem, da je "iraški režim tiranski", vendar to ne opravičuje vojne, ki bi bila dolgotrajna in bi zahtevala veliko žrtev.
