250 milijonov dolarjev za libijske upornike

Kot je sporočil gostitelj sestanka, italijanski zunanji minister Franco Frattini, je že sedaj na voljo 250 milijonov dolarjev. Pojasnil je, da gre za začasni finančni mehanizem, ki bo omogočil učinkovito in transparentno posredovanje sredstev libijskim upornikom. Sklad bosta izmenično upravljali Francija in Italija, francoski zunanji minister Alain Juppe pa je ob tem dejal, da bi lahko ta začel delovati v nekaj tednih.

Tako Juppe kot Frattini sta opozorila na pravni problem črpanja v tujini zamrznjenih sredstev libijskega režima. Kot je že pred srečanjem izjavil Frattini, je treba rešiti "resno vprašanje", to je možnost, da prehodni svet zahteva odmrznitev v tujini zamrznjenih libijskih sredstev za humanitarne namene. Dodal je tudi, da sta Italija in Francija pozvali EU, naj v zvezi s tem najde rešitev, saj denar pripada libijskemu ljudstvu. EU in ZDA naj bi sicer skupaj na libijskih računih in naložbah v tujini zamrznili okoli 60 milijard dolarjev.

V sklad se bodo tako najprej stekale donacije in posojila mednarodne skupnosti, medtem ko naj bi v tujini zamrznjena sredstva Libije zanj uporabili pozneje.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je povedala, da bodo ZDA sredstva za pomoč libijskemu ljudstvu črpale tudi iz zamrznjenih računov libijskega režima. Ameriška administracija se je namreč skupaj s kongresom odločila oblikovati zakonodajo, ki bo ZDA omogočila črpanje dela zadržanih sredstev režima Moamerja Gadafija za pomoč libijskemu ljudstvu.

Clintonova je dejala tudi, da bodo ZDA v odgovor na poziv ZN za Libijce prispevale 53 milijonov dolarjev, poleg tega pa je napovedala še 25 milijonov dolarjev gmotne pomoči prehodnemu narodnemu svetu. Prav tako si ZDA po njenih besedah prizadevajo olajšati prodajo nafte s strani libijskih upornikov.

Mednarodno skupnost je pozvala, naj okrepi izolacijo Gadafija, in meni, da je zanj najbolje, da konča brutalno nasilje in sestopi z oblasti. Na te besede se je takoj odzval predstavnik libijske vlade Musa Ibrahim, ki je pred novinarji v Tripoliju dejal, da je "moralno, legalno in logično napačno", da bi Libijcem določali, kako naj se odločijo. Namesto glasov iz Rima bi moral svet po njegovem mnenju prisluhniti velikemu zborovanju libijskih plemenskih voditeljev, ki danes poteka v Tripoliju. "Kateri glas je pomembnejši? Glas Clintonove ali glas 2000 plemenskih voditeljev v Libiji," je vprašal in zanikal kakršen koli pomen današnjega srečanja v Rimu.

Predstavnik prehodnega narodnega sveta Ali Tarhoni je pred srečanjem posvaril, da bi lahko libijsko gospodarstvo propadlo, pri tem pa je Francijo, ZDA in Italijo zaprosil za posojila v višini od dveh do treh milijard evrov. Danes napovedanih 250 milijonov dolarjev oz. 170 milijonov evrov pomoči je tako za zdaj mnogo manj od vsote, za katero prosijo libijski uporniki.

Kako izpogajati prekinitev ognja?

Udeleženci so poleg denarne pomoči libijskim upornikom razpravljali tudi o tem, kako v Libiji, kjer je od izbruha spopadov februarja po trditvah upornikov umrlo več kot 10.000 ljudi, čim prej doseči prekinitev ognja.

Turčija se je po besedah Frattinija zavzela za sedemdnevni rok, v katerem bi izpogajali prekinitev ognja v Libiji, podrobnosti o tem, kako bi do tega lahko prišlo ali o kaki drugi diplomatski rešitvi, pa po srečanju niso razkrili.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle, čigar država ne sodeluje v Natovi vojaški operaciji v Libiji, pa je izpostavil predvsem pomen politične rešitve konflikta v Libiji, vodja francoske diplomacije pa je izrazil upanje, da konflikt ne bo trajal "več kot nekaj tednov, največ nekaj mesecev".

Predsedniške volitve v osmih mesecih

Vodja libijskega prehodnega narodnega sveta Mahmud Džibril je medtem razkril politični načrt, ki ga namerava uresničiti, če bo Gadafi sestopil z oblasti. Prvi korak bo sklic narodnega kongresa, na katerem bi v 45 dnevih po Gadafijevem odhodu z oblasti oblikovali novo ustavo. V štirih mesecih bi nato sklicali referendum in parlamentarne volitve. Dva meseca zatem naj bi sledile predsedniške volitve. Vlado, ki naj bi spremljala ta celoten proces, bi sestavljali člani opozicije, tehnokrati Gadafijevega režima, visoki predstavniki vojske in obveščevalnih služb ter sodnik. Kontaktna skupina je načrt že pozdravila.

Slovenska zdravila v oblegani Misrati

Medtem pa je v Bengazi na vzhodu Libije danes prispela ladja z okoli 800 begunci iz Misrate, ki jo že skoraj dva meseca oblegajo Gadafijeve sile. Na krovu so bili predvsem delavci iz drugih afriških držav, ki jim doslej še ni uspelo zapustiti Misrate, pa tudi ranjeni civilisti in skupina tujih novinarjev.

Čeprav je bil prevoz namenjen predvsem gostujočim delavcem, so se na ladjo zgrnile tudi številne libijske družine, ki želijo zaradi slabe oskrbe zapustiti praktično zaprto mesto. Okoli sto afriških delavcev je zaradi premalo mest na ladji ostalo v Misrati.

V mesto pa je prispela tudi humanitarna pošiljka zdravil, ki sta jih ob pobudi in posredovanju slovenskega veleposlaništva v Egiptu prispevali dve največji slovenski farmacevtski podjetji. Pomoč je bila prek Arabske lige dostavljena bolnišnici v okolici Misrate, ki jo vodi libijska organizacija za razvoj in humanitarno pomoč, so sporočili z MZZ.

Kot  pojasnjuje časnik Delo, je zdravila na letališču v egiptovski Hurgadi osebno prevzel slovenski veleposlanik v Egiptu Robert Kokalj in jih odpeljal v Kairo. Od tam so v okviru humanitarnega konvoja Arabske lige štiri dni potovala do Misrate.

Kokalj je akcijo za omenjeni časnik označil za "skoraj gverilsko". "Ko smo se na veleposlaništvu odločili, da je treba nekaj storiti, je trajalo le teden dni, da je bila zamisel uresničena," je povedal. Opozoril je še, da je Slovenija prva država EU, "ki se je proaktivno odzvala v smislu humanitarne pomoči libijskemu prebivalstvu".

V Misrati, ki leži okoli 200 kilometrov vzhodno od Tripolija, se okoli 500.000 prebivalcev ob že skoraj dvomesečnem obleganju sil libijskega samodržca Gadafija sooča z vedno večjim pomanjkanjem.

Libijski režim je poleg tega minuli teden po državni televiziji zagrozil z napadom na vsako ladjo, ki bi poskušala vpluti v pristanišče v Misrati, ter sporočil, da lahko vsa humanitarna pomoč v mesto odslej prihaja le še po cestah in pod nadzorom libijske vojske. Pristanišče je bilo doslej glavna in praktično edina vstopna točka za pomoč prebivalcem tega polmilijonskega obleganega mesta. Tako je bil tudi konvoj Arabske lige, v katerem so bila slovenska zdravila, prisiljen potovati po kopnem.