Udeleženci ekonomskega vrha, na katerem je tudi slovenski premier Janez Drnovšek, so se po včerajšnjih razpravah, posvečenih širitvi in prihodnosti EU, v nadaljevanju posvetili bolj gospodarskim vprašanjem. Razpravljalci so se posvetili predvsem načinom za pripravo monetarnih režimov kandidatk na Evropsko denarno unijo (EMU), vprašanjem, ali bo razširjena EMU zahtevala tudi reformo Evropske centralne banke oziroma ali naj se vloga ključnih evropskih gospodarskih sil v ECB poveča ali zmanjša, pa tudi razmišljanjem o tem, kakšno monetarno politiko bo potrebovala EU, ko bo štela krepko čez 20 članic.
Šefi centralnih bank o vključevanju v EMU
Razprava o prihodnosti EMU je bila zadnja v sklopu prvega Münchenskega ekonomskega vrha, ki ga je na temo Evropa po širitvi v bavarski prestolnici priredila fundacija Herbert Quandt Stiftung. Več kot 80 udeležencev je v štirih tematskih sklopih v petek in soboto razmišljalo o številnih izzivih, ki stojijo pred kmalu zelo razširjeno EU, pa tudi o njeni prihodnji vlogi na mednarodnem političnem in gospodarskem prizorišču.
Kandidatke za članstvo v Evropski uniji imajo dobre možnosti za razmeroma hiter vstop tudi v gospodarsko in monetarno unijo (EMU), saj v veliki meri že izpolnjujejo maastrichtske konvergenčne kriterije za vstop v evroobmočje, ob povečanem številu članic pa bo potrebno razmisliti tudi o institucionalni reformi Evropske centralne banke. O tem so več ali manj se strinjali vsi razpravljalci, predsedniki nemške, francoske in poljske centralne banke Ernst Welteke, Jean-Claude Trichet, Leszek Balcerowicz ter profesor z univerze v belgijskem Leuvenu Paul de Grauwe.
Ernst Welteke, šef nemške bundesbanke je izpostavil, da morajo kandidatke pred vstopom v EMU, kjer je kriterije postavila maastrichtska pogodba, izpolniti tudi koebenhavnske kriterije za članstvo (ti so predvsem politične in gospodarske narave), pri tem pa se omenjena procesa dopolnjujeta. Kandidatke morajo kriterije izpolnjevati ne le nominalno, temveč tudi realno konvergenco, pri čemer se je zavzel za posamčno obravnavo vsake izmed kandidatk.
Šef nemške centralne banke je ob tem izpostavil Slovenijo in Ciper, ki pri nekaterih kriterijih že dosegata rezultate, ki so primerljivi ali celo boljši kot v sedanjih članicah EMU. Tudi pri vprašanju realnih gospodarskih kazalcev so kandidatke po mnenju prvega moža bundesbanke splošno na zelo dobri poti. Pomembne so tudi neposredne tuje naložbe in liberalizacija finančnih trgov v kandidatkah, ob tem pa je potrebno zagotoviti zdrav bančni sistem in kapitalski trg ter učinkovit sistem nadzora, je še menil Welteke.
Jean-Claude Trichet, predsednik francoske centralne banke in najresnejši kandidat za naslednika predsednika Evropske centralne banke Wima Duisenberga, je posebej izpostavil, da mora biti nominalna konvergenca dolgoročna, saj je le tako mogoče zagotoviti podlago za napredek v realni oziroma strukturni konvergenci. Zato je potrebno oba procesa izvajati vzporedno, je dejal Trichet.
Poudaril je še pomen stabilnega in učinkovitega bančnega in finančnega sistema in vztrajal pri neodvisnosti centralnih bank, kar sicer zahteva tudi evropska zakonodaja. Opozoril je tudi na dejstvo, da kandidatke predstavljajo velik vir gospodarske rasti tako v srednje- kot tudi dolgoročnem obdobju, s tem pa bodo postale tudi pomemben motor rasti.
Predsednik poljske centralne banke Leszek Balcerowicz pojasnjuje, da je za kandidatke najbolje, če se skušajo čimprej po vstopu v EU vključiti tudi v EMU. Kandidatke na tem področju nimajo t.i. opt-out klavzule oziroma možnosti ostati zunaj evroobmočja, pravi šef poljske centralne banke. To pa jim bo uspelo bolj uspešno in hitreje, če se začno pripravljati za hiter vstop v EMU.
Balcerowicz je zavrnil tudi bojazni nekaterih članicah EU češ da utegnejo kandidatke z vstopom v EMU oslabiti evro. Pri tem je ponovil, da bi bile slednje prisiljene hitro izvesti potrebne reforme in izpostavil dejstvo, da novinke predstavljajo vsega 6 odstotkov bruto domačega proizvoda razširjene EU, zato bi bili morebitni negativni vplivi njihovega vstopa v EMU zanemarljivi. Sicer pa se, kot meni, razlogi za šibkost evra, ne skrivajo za strukturnimi problemi držav, kot sta Grčija ali Portugalska, temveč pri velikih članicah.
Tudi Paul de Grauwe z univerze v Leuvenu je menil, da imajo kandidatke dobre možnosti za razmeroma hitro včlanitev v EMU, svojo trditev pa je utemeljil s primerjalno analizo izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev med kandidatkami in sedanjimi članicami evroomočja. Kot je opozoril, bo v položaju, ko bo EMU štela 27 članic, potrebno zagotoviti učinkovitost monetarnih politik, prav tako pa je potrebno upoštevati večjo nevarnost t.i. asimetričnih šokov, s čimer bo enotna monetarna politika za posamezne članice postala manj zanimiva. Izpostavil pa je še en vidik: širitev EMU bo imela tudi vpliv na proces sprejemanja odločitev.
