Centralizacija vse večji problem, v Ljubljani vsako četrto delovno mesto

V Mariboru, ki je drugo največje slovensko mesto, se nahaja samo sedem odstotkov vseh delovnih mest v državi, drugje po Sloveniji pa še bistveno manj. Decentralizacija je zato, ob misli na Ljubljano, ki si lasti kar 26 odstotkov vseh delovnih mest, nujna.

Ljubljani se obeta še več delovnih mest

Pomanjkanje služb najhuje občutijo na Ptuju, kjer je na voljo samo 1,5 odstotka vseh delovnih mest, sledita mu še Murska Sobota z 1,4 in Slovenj Gradec s samo 0,9 odstotka. Medtem pa podjetja svoje sedeže nameravajo iz že tako podhranjenih mest še naprej seliti v Ljubljano. V Mariboru so govorice, da bo po združitvi z Abanko sedež v prestolnico preselila tudi Nova KBM, vse glasnejše, pa čeprav bi Mariboru prišlo še kako prav vsako novo delovno mesto.

V Velenju, kjer se nahaja zgolj 1,9 odstotka delovnih mest, se spopadajo s podobno situacijo. Po prihodu kitajskega lastnika bo podjetje Haisense sedež uprave preselilo v Ljubljano, brez zaposlitve bo lahko tako ostalo tudi do 130 ljudi, kar je za Velenje katastrofa. Podžupan Peter Dermol je zato nad trenutnimi razmerami pričakovano zaskrbljen: ''V tem primeru postajamo mesto s proizvodno dejavnostjo, mi pa vemo, da imajo tej ljudje konec koncev zelo mizerne plače, in v tem primeru bi prišlo tudi do tega, da bi marsikateri zaposleni razmislil o tem, da službo v Gorenju pusti in si poišče novo. Kar pa ima neposreden vpliv na brezposelnost.''

V Mariboru tudi peticija

Ena izmed pobud v Mariboru je vključevala preselitev sedeža Holdinga slovenske elektrarne, ki se trenutno nahaja v Ljubljani, zadnja pa, da naj v Maribor preselijo Državni svet, ker so, kot pišejo pobudniki peticije: ''Domala vsi sedeži državnih institucij in državne uprave v Ljubljani, kar pomeni, da je kariera številnih sposobnih kadrov iz vse Slovenije vezana na prestolnico,'' in to predstavlja resen problem. Toda predsednik Državnega sveta Alojz Kovšča odgovarja: ''Govorimo lahko o samo 24 do 25 delovnih mestih, če bi se selili, bi tudi to stalo več.'' Državni zbor je v tem času zaradi obnove dvorane zasedal po različnih koncih po Sloveniji. In kaj so ugotovili? ''Državni organi, ki sodelujejo pri delu Državnega sveta, in poročevalci na posameznih sejah delovnih teles, so naredili kar nekaj kilometrov in izgubili kar nekaj ur v prometu,'' še pove Kovšča.

Boštjan Brezovnik s Pravne fakultete Maribor opozarja tudi na drugo plat centralizacije: ''Če posameznik porabi dve, tri ali več ur samo za pot, to bistveno vpliva na družinska življenja in razvoj otrok.''

Decentralizacija je nujna

Dejstvo je, da se z enako težavo, kako v svojo občino pripeljati delovna mesta in ohraniti tista, ki so že, ukvarjajo domala vsi župani, ki že leta opozarjajo, da je decentralizacija nujna, a najprej se bodo mogli politični odločevalci poenotiti glede pokrajin, ki že leta burijo duhove. Kakšne naj bodo, kakšne pristojnosti naj imajo ter koliko denarja so vprašanja, na katera že skoraj dve desetletji političnega odgovora ni.