Zmaga socialistke Michelle Bachelet na čilskih volitvah pomeni dvojno spremembo. Je prva ženska na čelu te precej konservativne katoliške države, poleg tega pa je njeno zmagoslavje še potrdilo zasuk na levo v Latinski Ameriki.
54-letna Bacheletova, ki je v drugem krogu volitev premagala medijskega mogotca Sebastiana Pinera, je svojo zmago označila za “zmago za vse”. Njena prednostna naloga bo zmanjšanje razkoraka med bogatimi in revnimi, je poudarila. Zavzela pa se je tudi za vlado, v kateri bi bila oba spola enakovredno zastopana.
Kot prvi ženski, ki je zasedla mesto predsednice, ji je čestital tudi njen nasprotnik. "Rad bi ji čestital ne le zato, ker bo prva predsednica v Čilu, temveč ker je s tem počastila milijone žensk, ki so se borile, da bi dobile mesto, ki jim pripada," je dejal 56-letni Pinera.
Levičarka, ki ne pridiga revolucije
Tako kot voditelji Venezuele Hugo Chavez, Brazilije Luiz Lula da Silva, Urugvaja Tabare Vasquez, Argentine Nestor Kirchner in Bolivije Evo Morales tudi Bacheletova obljublja predvsem pomoč revnim, manjšinam in zapostavljenim. Za razliko od večine svojih ideoloških prijateljev pa nova čilska predsednica ni populistka, saj ne pridiga revolucije. "Sem proti takšni demonizaciji razvoja v Latinski Ameriki. Tukaj ni nikakršne osi zla," je dejala.
Iz izgnanstva v politiko
Bacheletova tako kot dosedanji predsednik Ricardo Lagos prihaja iz strankarske koalicije, ki je na oblasti od konca diktature Augusta Pinocheta pred petnajstimi leti. Nova čilska predsednica, po izobrazbi pediatrinja, pooseblja tragedijo čilskega naroda. Njenega očeta, vojaškega generala, je dal Pinochet zaradi nasprotovanja državnemu udaru leta 1973 mučiti do smrti. Žrtev mučenja je bila tudi sama, a ji je uspelo pobegniti iz države. Po vrnitvi domov pa se je aktivno vključila v politiko.
Prva predsednica črne celine
Zgodovino pišejo tudi v od vojne uničeni Liberiji. Tam so namreč ustoličili sploh prvo predsednico države v afriški zgodovini. Zaprisege Elen Johnson Sirleaf so se udeležili predstavniki številnih afriških držav, delegacijo pa bo poslal tudi Washington. Združene države sta zastopali prva dama Laura Bush in zunanja ministrica Condoleezza Rice. Tam pa sta tudi visoka predstavnika Francije in Kitajske.
Sirleafovo po zaprisegi čaka težavna naloga obnove države, ki je po štirinajstih letih državljanske vojne popolnoma razdejana. V prestolnico Monrovio se zgrinjajo množice nekdanjih borcev, ki upajo, da bodo dobili prvo plačano službo v življenju; obnovo cest in mostov za deset dolarjev na dan.
Finci za predsednico
Fince konec meseca čaka drugi krog predsedniških volitev, ki pa naj bi bile za priljubljeno Tarjo Halonen le formalnost. Predsednica države je namreč v prvem krogu zbrala slabih 47 odstotkov glasov, njen izzivalec, nekdanji finančni minister Sauli Niinisto pa le 24. Na Finskem je položaj predsednika povezan z velikimi zunanjepolitičnimi pristojnostmi.
