Da je za napete razmere na 'Strehi sveta' odgovoren tibetanski verski in politični voditelj dalajlama, je po vrsti nižjih pekinških uradnikov danes poudaril tudi kitajski premier Ven Džiabao. Nobelovega nagrajenca obtožuje, da želi spodkopati olimpijske igre. Predstavnik zunanjega ministrstva pa je šel še korak dlje: dalajlamo je treba postaviti pred sodišče. Mednarodna skupnost bi se morala vprašati, kakšno vlogo je igral "v kriminalnem izbruhu nasilja, ki je vključeval pretepanje, uničevanje, ropanje in požiganje“, je dejal Čin Gang. "Tisti, ki bi mu morali soditi in ga preiskovati, je sam dalajlama,“ je zaključil.
72-letni dalajlama obtožbe iz Pekinga zavrača in poziva k mednarodni preiskavi kitajskega 'kulturnega genocida'. Čin Gangu je že odgovoril: "Preiskava naj bo temeljita. Če želite začeti tu, ste dobrodošli. Preglejte vse pisarne. Preverite moj utrip, moj urin, moje blato, vse,“ je dejal.
Obenem sporoča, da bo odstopil kot tibetanski voditelj, če se bo nasilje še stopnjevalo. "Če bodo stvari ušle izpod nadzora, potem mi ostane edino odstop,“ je dejal. Njegove besede je pojasnil premier tibetanske vlade v izgnanstvu Samdhong Rimpoche. Še vedno bo ostal dalajlama, je dejal, toda: "Če bodo Tibetanci vpleteni v nasilje in se ne bodo znali upreti nenasilno, potem jih ne bo več mogel voditi."
Bodo obračunali z izgredniki?
V prestolnici Tibeta, v Lhasi, je mirno. Opolnoči se je iztekel rok, ki so ga kitajske oblasti dale protestnikom za to, da se predajo. V nasprotnem primeru, so grozili, se boste soočili s strožjimi kaznimi. Namestnik upravitelja pokrajine Baima Chilin je sporočil, da se je predalo okoli 100 ljudi, nekateri med njimi naj bi bili vpleteni tudi v požiganje in plenjenje po protestih. "Nekateri so vrnili denar, ki so ga ukradli," je dejal. Že v minulih dneh so policisti in vojaki od vrat do vrat iskali domnevne izgrednike.
Kitajska tujim novinarjem v regijo ne dovoli, zato je novic s 'Strehe sveta' malo. Po pisanju britanskega BBC – njihov novinar Daniel Griffiths se nahaja na zahodu Kitajske blizu meje s Tibetom – so razmere zelo napete. Kot poroča, preko gorskih prelazov tja vozijo dolgi vojaški konvoji. Dobil je sicer nepotrjena poročila, da vojaki zapirajo dostope do tibetanskih krajev. Kitajski vir, povezan z varnostnimi silami, pa trdi, da so iz Lhase v Čengdu prepeljali 600 budističnih menihov.
Koliko žrtev?
Tibetanska vlada v izgnanstvu poroča o 99 žrtvah, Kitajci o šestnajstih. Na protestih po vsem svetu pa zahtevajo mednarodno preiskavo. Tako se je v indijskem mestecu Siliguri zbralo kar 2000 Tibetancev, ki so pod vodstvom budističnih menihov – nekateri so stari komaj osem let – Združene narode pozivali, naj raziščejo obtožbe o nasilnem zatrtju demonstracij. "Hočemo pravico! Hočemo mir!" so vzklikali. Zahtevali so konec genocida nad tibetanskim prebivalstvom, osvoboditev političnih zapornikov, pa tudi neodvisnost. S seboj so nosili tibetanske zastave, številni so imeli poslikane obraze.
Protesti v podporo Tibetu potekajo po vsem svetu, med drugim v Katmanduju, kjer 11 Tibetancev gladovno stavka, Sydneyju, New Yorku, Münchnu in Bruslju. Tam je okoli 300 ljudi, med njimi so bili številni Tibetanci, Evropsko unijo pozivalo, naj razišče dogodke v Lhasi. Protestniki so odšli pred predstavništvo Kitajske pri EU in vanj metali različne predmete. Ko so skušali vdreti v stavbo, so policisti proti njim uporabili solzivec. Več demonstrantov so aretirali.
V Lozani pa so se protestniki zbrali pred sedežem MOK. Sporočilo: olimpijska plamenica naj ne gre skozi Tibet.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.