Islamisti bodo imeli odslej v kuvajtskem parlamentu 21 od 50 poslanskih mest, celotna dosedanja opozicija pa je dobila 33 sedežev, štiri več kot v prejšnjem mandatu. Na volitvah so prvič v zgodovini te države lahko kandidirale tudi ženske, vendar se nobeni ni uspelo uvrstiti v parlament.
Med 33 sedeži, ki so potrebni za absolutno večino, so jih 17 zasedli sunitski muslimani, število šiitskih predstavnikov pa se je zmanjšalo za en glas, na 16 poslancev. Opozicija računa tudi na podporo treh neodvisnih poslancev, provladnih poslancev pa bo v novem parlamentu 13, šest manj kot doslej. Islamisti, ki se zavzemajo za uveljavitev šeriatskega prava, so imeli v prejšnjem parlamentu 18 predstavnikov.
V kuvajtskem parlamentu ima pravico do glasovanja tudi 15 od 16 ministrov, nekdanjih članov parlamenta, čeprav na volitvah niso bili izvoljeni.
Med 253 kandidati se je za sedeže v parlamentu potegovalo tudi 28 žensk, vendar nobena ni bila izvoljena. Zakon, ki omogoča sodelovanje žensk na volitvah, je parlament sprejel maja lani, vlada pa ga je predlagala že leta 2003. Ustava iz leta 1962 sicer predvideva enakopravnost med spoloma, vendar pa je volilni zakon pravico do udeležbe na volitvah doslej podeljeval le moškim, starejšim od 21 let, ki niso zaposleni v vojski ali policiji.
Tokratne parlamentarne volitve so bile predčasne. Sklical jih je kuvajtski emir, šejk Sabah al Ahmed al Sabah, po vladni krizi, ki jo je okrepilo še kljubovanje opozicijskih poslancev vladnemu predlogu reforme volilne zakonodaje, zaradi česar je šejk 21. maja letos razpustil parlament.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.