V Kataloniji je danes kljub ostremu nasprotovanju Madrida potekalo simbolično glasovanje o neodvisnosti. Glasovanje ne bo imelo neposrednih posledic, nosi pa po prepričanju zagovornikov veliko politično moč. Katalonci so namreč o samostojni poti želeli odločati na referendumu, a je oblika glasovanja po odločiti ustavnega sodišča močno zvodenela. Kljub temu so se Katalonci odločili izvesti glasovanje, pri čemer pa je Madrid opozoril regionalno vlado, da za to ne sme uporabiti javnih sredstev.

Izidi glasovanja naj bi bili znani v ponedeljek. Katalonski voditelj Artur Mas se namerava po tem obrniti na španskega premierja Mariana Rajoya in ga zaprositi za nove pogovore.

Samo v prvih štirih urah je svoj glas oddalo več kot 1,1 milijona Kataloncev. Dve uri pred zaprtjem volišč pa je svoj glas oddalo malo manj kot dva milijona ljudi. Po vsej regiji je bilo odprtih skoraj 7000 volišč in pred številnimi so bile dolge vrste volivcev. Po navedbah regionalnih oblasti je bilo na volišča povabljenih približno 5,4 milijona prebivalcev Katalonije, ki so starejši od 16 let. Za izvedbo glasovanja je skrbelo prek 40.000 prostovoljcev.

Zakaj pa ne Katalonija?

"Kljub velikim težavam, na katere smo naleteli, so volišča po Kataloniji odprta in veliko ljudi se udeležuje glasovanja," je na volišču v šoli v Barceloni dejal Mas. "Naš cilj je glasovati na dokončnem referendumu, če je mogoče, v dogovoru z Madridom," je dejal. Kot je napovedal, bodo poskušali špansko centralno vlado prepričati, da imajo Katalonci pravico do pravega referenduma z vsemi političnimi posledicami, kakršen je pred nekaj tedni potekal na Škotskem in pred leti v kanadskem Quebecu. "Zakaj pa ne Katalonija?" se je vprašal.

Poškodovali volišče v Gironi

Glasovanje je po večini potekalo mirno. V mestu Girona na severu Katalonije je policija sicer aretirala pet mlajših moških, ki so poškodovali eno od volišč. Ob vstopu na volišče so žalili udeležence glasovanja in uničevali volilne škatle ter volilno gradivo. Vrata na nekaterih voliščih so bila poleg tega zalepljena s silikonom, vodja ene od šol v Barceloni, kjer naj bi potekalo glasovanje, pa ni hotel predati ključev.

Težnja se je močno krepila v zadnjih letih

Težnje po neodvisnosti so se v Kataloniji, ki pomembno prispeva h gospodarstvu Španije, krepile v zadnjih letih. Številni menijo, da centralna vlada od njih vzame več, kot dobijo nazaj. H krepitvi teh občutij je v veliki meri prispevala kriza, ki je med številnimi Katalonci še okrepila občutek nepravičnosti.

Zakaj ni uradnega referenduma?

Katalonske oblasti so sicer želele izvesti uraden referendum o tem vprašanju, a je ustavno sodišče septembra v presojo sprejelo pritožbo španske vlade in zadržalo izvedbo. Regionalna vlada v Barceloni je nato postopek spremenila v alternativno obliko glasovanja, ki pa jo je na ustavnem sodišču – to se sicer še ni izreklo o vsebini – doletela enaka usoda kot referendum.

Več političnih skupin in nasprotnikov neodvisnosti je zaradi tega proti katalonskim oblastem vložilo tožbe zaradi organizacije glasovanja, saj da so s tem kršile odločitev ustavnega sodišča. Pristojne oblasti naj bi že preučevale te navedbe.

Zvodenela oblika glasovanja po anketi, objavljeni minuli teden v španskem časniku El Pais, večine Kataloncev, ne prepriča. Kritiki ga označujejo kot brez pomena, saj da se ga bodo udeležili predvsem podporniki neodvisnosti. Bi pa velika udeležba okrepila moč katalonskega voditelja Artura Masa v prizadevanjih za pogajanja z Madridom.

Izidi glasovanja naj bi bili znani v ponedeljek. Mas se namerava po tem obrniti na španskega premierja Mariana Rajoya, ki naj bi ga zaprosil za nove pogovore o morebitnem novem finančnem dogovoru ali celo uradnem referendumu.