Tujina

'Amerika ima morda več zemlje, a mi smo levi'

Kabul, 16. 11. 2011 09.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Kabulu se je začelo zasedanje loje džirge, na katerem bodo razpravljali o strateškem partnerstvu med Afganistanom in ZDA ter zastalem mirovnem procesu s talibani. Več kot 2000 delegatov iz vseh delov Afganistana naj bi zasedalo do konca tedna.

Okrepljena pozornost varnostnikov in vojske med zasedanjem loje džirge.
Okrepljena pozornost varnostnikov in vojske med zasedanjem loje džirge. FOTO: Reuters

Zasedanje loje džirge, ki ga je sklical afganistanski predsednik Hamid Karzaj, poteka ob strogih varnostnih ukrepih in so ga pripravili slabe tri tedne pred mednarodno konferenco o Afganistanu, ki bo v Bonnu.

Loja džirga je posvetovalno telo, ki nima zakonodajne moči, v njem pa sodelujejo tudi plemenske starešine, vplivni voditelji in predstavniki civilne družbe.

Karzaj je na odprtju loja džirge ali velike skupščine okoli 2000 delegatom orisal svoje pogoje za dolgoročno namestitev ameriške vojske v Kabulu, ob tem pa je poudaril, da želi Kabul narodno suverenost doseči "danes".

"Želimo si, da bi odnosi z ZDA temeljili na odnosih med dvema samostojnima državama," je poudaril afganistanski predsednik. Dodal je, da morajo ZDA prenehati z nočnimi operacijami in vzpostavljanjem vzporednih ustanov v Afganistanu.

"Če bodo ti pogoji izpolnjeni, smo pripravljeni, da dolgoročno gostimo ameriške sile. Če želijo vojaške baze, jim jih bomo dovolili. So v našo korist, saj bomo dobili denar, naše sile pa bodo deležne urjenja," je še dejal Karzaj.

Sosednjim državam Afganistana, Pakistanu na jugovzhodu, Iranu na zahodu, Turkmenistanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu na severu ter Kitajski na daljnem severovzhodu, pa je poslal sporočilo, da je državni interes dežele pod Hindukušem, da ima dobre odnose z vsemi sosedami. Ob tem je dodal: "Amerika je morda mogočna. Amerika je morda bogata. Amerika ima morda več zemlje, a mi smo levi."

Džirga bi Karzaju lahko ponudila politično zaslombo za dogovor, ki bi del ameriških vojaških enot kljub nasprotovanju Afganistancev in vojne naveličane ameriške javnosti pod Hindukušem ohranil še nadaljnje desetletje.

Karzaj je za prihodnje strateško partnerstvo z ZDA postavil pogoje, ki so bili doslej nesprejemljivi za ameriško stran. Med njimi je prepoved vstopa mednarodnih sil v afganistanske domove in takojšnji prevzem vseh zgradb, ki se uporabljajo za pridržanje in zapiranje domačinov, še poroča Washington Post.

Talibani so udeležencem zasedanja že zagrozili s "hudimi kaznimi", če se bodo izrekli za dolgoročno vojaško navzočnost ZDA v deželi pod Hindukušem. Hkrati so tudi vidni opozicijski politiki napovedali, da bodo zasedanje bojkotirali.

 

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.