V Južni Osetiji za neodvisnost

S presenetljivo večino so se volivci gruzijske pokrajine Južna Osetija na današnjem referendumu, ki ga mednarodna skupnost sicer ne priznava, opredelili za neodvisnost od Gruzije. Po prvih volilnih projekcijah je neodvisnost Južne Osetije podprlo 90 odstotkov volivcev. Ob hkratnih predsedniških volitvah je približno enak delež volivcev po istih podatkih podprl tudi dosedanjega predsednika Edvarda Kokoitija.

Centralna volilna komisija je volitve označila za veljavne, potem ko je na volišča prišla več kot polovica od skupno 55.000 volilnih upravičencev. Do večera se je volitev udeležilo že prek 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev.

ZDA, NATO in EU so objavile, da referenduma ne bodo priznale. Južno Osetijo pa v prizadevanjih za osamosvojitev podpira Rusija, ki je danes v svoji pokrajini Severna Osetija odprla šest volišč za tamkajšnje prebežnike iz Južne Osetije. Rusija se počuti kot zaščitnica Južne Osetije, saj ima devet od desetih prebivalcev ruske potne liste.

Referendum o neodvisnosti so tokrat v tej pokrajini izvedli že drugič. Južna Osetija je namreč že leta 1989 glasovala za združitev z rusko republiko Severna Osetija, vendar je odločitev gruzijski parlament preklical. Po razglasitvi neodvisnosti Gruzije leta 1991 so izbruhnili spopadi med južnoosetijskimi silami in gruzijsko vojsko, ki so jih ustavili z mirovnim sporazumom leta 1992.

Mednarodna skupnost referenduma ne priznava

Tako Gruzija kot tudi mednarodni posredniki so pokrajino posvarili pred izvedbo referenduma o neodvisnosti, saj se bojijo, da bi lahko vodil do zaostritve že tako napetih odnosov med Gruzijo in Rusijo.

Generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer je ocenil, da referendum nima drugega namena kot zaostriti napetosti na območju. V sporočilu za javnost je še izpostavil podporo mednarodne skupnosti ozemeljski celovitosti Gruzije in obe strani pozval k pogajanjem za mirno rešitev spora.

Vendar Južna Osetija, ki ima po podatkih lastnega statističnega urada 82.500 prebivalcev, med njimi 58.000 Osetijcev, 22.500 Gruzijcev in 2000 pripadnikov drugih narodnosti, ponudbe o avtonomiji znotraj Gruzije zavrača ter vztraja pri zahtevi po neodvisnosti in svojih načrtih, da sčasoma postane del Rusije. Z rusko pokrajino Severno Osetijo jo namreč družijo etnične vezi.