Kmetovalke, ki predstavljajo steber poljedelske proizvodnje, a same niso lastnice zemljišč, ki jih obdelujejo, se srečujejo z mnogimi težavami. Po besedah Bisi Ogunleye v Nigeriji 90 odstotkov vseh poljedelskih del opravijo ženske. Sama je zato ustanovila združenja, ki pri vladi lobira za reformo sedanjih zemljiških zakonov, po katerih moški dedujejo zemljo. Podobno je tudi v drugih prvotnih družbah, kjer se ženske že tradicionalno ukvarjajo s kmetijstvom. Zaradi migracij moških v mesta pa zdaj še večji del poljedelskih opravil ostaja na njihovih plečih. Po besedah strokovnjakinje Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo Eve Crowley brez lastništva nad zemljo ženskam ni mogoč dostop do posojil, zaradi česa ne morejo investirati v izboljšavo zemljišč.
Načrt za zmanjšanje lakote
Poleg tega je direktor Agencije za mednarodni razvoj iz ZDA na vrhu predstavil načrt za zmanjšanje lakote v Afriki v višini 90 milijonov dolarjev, pri katerem bi sredstva zagotavljali tako iz zasebnih kot tudi iz javnih virov. Kljub kritikam bogatih zahodnih držav, ki partnerstvu med zasebnim in javnim sektorjem pri zagotavljanju pomoči nasprotujejo, so prepričani, da nikakor ne gre za nadomestilo, temveč le za dopolnilo vladni denarni pomoči.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson pa je poudarila ključno mesto, ki so ga v desetletju po vrhu v Riu človekove pravice dobile na področju okolja in razvoja.
Trojica ameriških kongresnikov nasprotuje Bushevi okoljski politiki
Četrti dan vrha je zaznamovalo tudi nasprotovanje treh ameriških demokratičnih kongresnikov Bushevi politiki do Kyotskega protokola, ki naj po njihovih besedah ne bi bilo tudi stališče večine državljanov ZDA. Sredi novembra bodo v ZDA volitve v kongres, v katerem so zaenkrat v večini Bushevi republikanci, demokratska stranka pa upa, da bo republikansko stran premagala predvsem zaradi problematične okoljske politike sedanje sestave v Beli hiši in povezanosti z velikimi korporacijami.
Ameriški predsednik Bush se ni želel udeležiti trajnostnega vrha v južnoafriški prestolnici, prav tako pa ZDA zavračajo možnost, da bi na vrhu določili zavezujoče smernice ali cilje.
Kongresnik Miller je to Bushevo odločitev kritiziral kot veliko zunanjepolitično napako, prav tako pa je bil kritičen do ameriških predlogov za zmanjšanje okoljskih težav: "Združene države imajo reciklirane ideje in recikliran denar." Kongresnik Dennis Kucinich iz Ohia pa je še pozval ameriško administracijo, da se premisli glede Kjotskega protokola, saj ZDA porabijo četrtino svetovne energije, imajo pa komaj 5 odstotkov prebivalstva.
