V ječo za 40 let

Vrhovno sodišče Srbije je potrdilo sodbo, s katero je beograjsko okrožno sodišče pred letom dni obsodilo nekdanjega poveljnika posebnih policijskih enot (JSO) Milorada Ulemeka - Legijo na 40 let zapora zaradi umora nekdanjega predsednika Srbije Ivana Stambolića avgusta 2000 in poskusa umora nekaj mesecev poprej zdajšnjega srbskega zunanjega ministra Vuka Draškovića.

Beograjsko okrožno sodišče je 18. julija lani poleg Ulemeka za oba omenjena zločina obsodila na 40 let zapora še tri pripadnike že pred leti razpuščene JSO, dva pripadnika rdečih baretk, kot so raje imenovali pripadnike posebnih policijskih enot, pa sta dobila po 15 let zapora. Za sodelovanje v obeh zločinih je sodišče v Beogradu lani obsodilo tudi nekdanjega načelnika srbske službe državne varnosti Radomirja Markovića, ki je dobil 15 let zapora, in nekdanjega namestnika srbske obveščevalne službe (BIA) Milorada Bracanovića, ki je bil obsojen na štiri leta zapora.

Spomnimo:

Posebno sodišče je obtožencem začelo soditi 23. februarja 2004, postopek za umor Stambolića in poskus atentata na Draškovića pa so združili, ker je večina sodelovala v obeh zločinih. Med obtoženci sta bila tudi zdaj že pokojni nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević in nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Nebojša Pavković, ki čaka na sojenje pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Omenjeno skupino pripadnikov JSO naj bi k umoru Stambolića 25. avgusta 2000 v Beogradu in k atentatu na Draškovića v črnogorskem mestu Budva 15. junija istega leta napeljeval zdaj že pokojni Slobodan Milošević. Naklepnega napeljevanja k storitvi omenjenih zločinov je poleg Miloševića in vojaškega generala, prav tako haaškega obtoženca Pavkovića obtožen tudi Marković, proti kateremu še ni končan sodni postopek za prvi poskus atentat na Draškovića 3. oktobra 1999 blizu Beograda.

Srbsko vrhovno sodišče je namreč sredi maja letos že drugič razveljavilo sodbo v zvezi s prvim poskusom atentata na Draškovića, s katero je sodišče prve stopnje Ulemeka in še pet njegovih pajdašev obsodilo na po 15 let zapora. Pred dnevi naj bi začeli tretji sodni postopek v tej zadevi, vendar so ga že dvakrat preložili.

Klobčič teh in drugih hudih zločinov se je začel odvijati po atentatu na srbskega premiera Zorana Đinđića 12. marca 2003. Takratne oblasti so zaradi umora premiera uvedle izredne razmere in začele obsežno policijsko akcijo tako proti Đindjićevim morilcem, kot tudi proti storilcem drugih številnih, do takrat nepojasnjenih zločinov.

Preiskava je kmalu pokazala, da so bili v mnoge zločine vpleteni pripadniki rdečih baretk. Tem je do spomladi 2001 poveljeval Legija, ki se je po odstranitvi iz JSO pridružil tedaj najmočnejši kriminalni združbi v Srbiji, zemunskemu klanu. Pripadnikom te združbe sodijo za več umorov in ugrabitev v posebnem postopku, v katerem je Legija prav tako prvoobtoženi, enako vlogo pa ima v sojenju za atentat na Đinđića, ki mu še ni videti konca.