Irance zanima, kdo bo Ahmadinedžadov naslednik

V Iranu so imeli državljani in državljanke priložnost, da na predsedniških volitvah izberejo svojega kandidata. Že od jutranjih ur so se pred številnimi volišči vile dolge vrste volivcev, zaradi česar so podaljšali čas odprtja volišč. Volišča so bila tako odprta do 21.00 po srednjeevropskem času.

Opazovalci so po obtožbah prevar in nasilnega zatrtja povolilnih protestov ob volitvah leta 2009 sicer tokrat pričakovali nizko volilno udeležbo, kot kaže, pa so se ušteli. Volilna udeležba je bila po prvih ocenah okoli 70-odstotna.

Visoka udeležba bi lahko govorila v korist edinemu reformističnemu kandidatu, nekdanjemu glavnemu jedrskemu pogajalcu Hasanu Rohaniju. Ta je ob oddaji glasu izrazil prepričanje, da bodo Iranci danes "pisali zgodovino".

Rohanijevo kandidaturo je podprl tudi nekdanji predsednik Ali Akbar Rafsandžani, čigar kandidaturo je iranski svet varuhov na presenečenje številnih zavrnil. Ta je ob oddaji glasu izrazil upanje, da bodo volitve v luči zunanjih in notranjih nevarnosti doprinesle k strnitvi vrst v državi.

Pred zaprtjem pa je vseh šest predsedniških kandidatov ljudi pozvalo k miru in naj se ne udeležujejo morebitnih proslav ob zmagi do uradne objave izidov.

Prve rezultate naj bi objavili v soboto zjutraj. Drugi krog bo verjetno potreben, predvidoma pa naj bi ga izvedli že prihodnji petek, 21. junija.

Ahmadinedžad se poslavlja, kdo pa prihaja?

Sedanji iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad se po dveh štiriletnih mandatih poslavlja s položaja, saj zaradi ustavnih omejitev ne more kandidirati še enkrat. Za njegovega naslednika se poteguje šest kandidatov, ki vsi razen enega prihajajo iz konservativnega tabora.

Kot eden glavnih favoritov se omenja Mohamed Baker Galibaf, ki si je politično podporo v zadnjih letih nabral predvsem z dosežki na položajih nacionalnega policijskega načelnika in župana Teherana ter z zvestobo vrhovnemu voditelju države, ajatoli Aliju Hameneiju.

Za pomembnega kandidata velja tudi trenutni glavni jedrski pogajalec Said Džalili, ki zavrača zbližanje z Zahodom in sprejetje kompromisa glede državne jedrske politike. Obeta si glasove podpornikov Ahmadinedžada.

Še en kandidat konservativnega tabora je nekdanji zunanji minister Ali Akbar Velajati. Kot svetovalec ajatole Hameneija ima podporo tako klerikov kot oblasti. Napoveduje prizadevanja za izogibanje nadaljnjim sporom z Zahodom.

Že omenjeni Rohani velja za zmernega kandidata s podporo reformistov. Z zahodnimi vladami želi skleniti dogovor o iranskem jedrskem programu, ker želi, kot pojasnjuje, državo potegniti iz mednarodne izolacije. Podpirata ga tako nekdanji reformistični predsednik Mohamed Hatami kot prav tako nekdanji predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani, čigar kandidaturo za predsedniški položaj je svet varuhov letos na presenečenje številnih zavrnil.

Preostala dva kandidata sta nekdanji poveljnik elitne revolucionarne garde Mohsen Rezaj in nekdanji minister za komunikacije Mohamed Garazi.

Svet varuhov je sicer maja potrdil osem kandidatov za predsedniške volitve, a sta dva na začetku tedna od kandidature odstopila. Eden od njiju je bil kandidat reformistov, ki se je umaknil v luči prizadevanj, da bi se njihovi glasovi zbrali pri Rohaniju.

Glede na eno izmed sicer zelo redkih javnomnenjskih raziskav ima največ podpore Galibaf s slabimi 18 odstotki, s 14,6 odstotka mu sledi Rohani, temu pa Džalili s slabimi desetimi odstotki podpore.

Od jedrskega programa ne bi odstopil nihče

Vsi kandidati so se v predvolilni kampanji osredotočili na spor z Zahodom glede jedrskega programa. Sankcije, ki si jih je s tem nakopal Iran, so močno poslabšale gospodarske razmere v državi in kandidati so za to pretežno krivili Ahmadinedžada. Tako Velajati kot Rohani sta med drugim menila, da Ahmadinedžadova politika na tem področju izraža nepotrebno bojevito retoriko.

A prav noben kandidat ni napovedal sprememb jedrskega programa, med drugim ustavitve bogatenja urana. Zahod namreč trdi, da si država prizadeva razviti jedrsko orožje, medtem ko Teheran trdi, da je program povsem miroljubne narave.

Kljub temu pa v nasprotju z volitvami leta 2009, ko sta opozicijska kandidata Mir Hosein Musavi in Mehdi Karubi v kampanji ostro kritizirala vlado, tokratna razprava ni postregla z živahnostjo.

Gospodarstvo zaradi sankcij ne blesti

Musavijevo Zeleno gibanje danes obstaja večinoma le še na prepovedanih spletnih straneh. Po volitvah leta 2009 so zaradi domnevnih goljufij uprizorili proteste, ki pa so jih oblasti nasilno zatrle in aretirale disidente in reformistične politike. Tokrat je gibanje organiziralo nekaj protestov, a o zanesenjaškem valu izpred volitev leta 2009 ni sledu.

V trenutnem gospodarskem položaju, ko inflacija presega 40 odstotkov in se je vrednost državne valute prepolovila, Iranci pred volitvami ne izkazujejo pretiranega navdušenja, kaj šele, da bi se odpravili na ulice.