Glavni svetovalec generalnega sekretarja ZN Kofija Annana za vprašanje Iraka Lahdar Brahimi se je v četrtek sešel z visokimi ameriškimi predstavniki, ki so ga prosili, naj pomaga pomiriti šiitsko opozicijo v Iraku, ki nasprotuje ameriškemu načrtu predaje oblasti v državi. Brahimi se je med drugim sestal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom in svetovalko ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po navedbah neimenovanega ameriškega predstavnika so sogovorniki razpravljali o prihodnosti Iraka, še posebej o prihodnjih šestih mesecih, in načinu prenosa oblasti. Brahimi, ki je bil pred tem posebni predstavnik ZN v Afganistanu, je znan kot zelo sposoben pogajalec.
Ameriški dnevnik Wall Street Journal pa piše, da sta dva uslužbenca ameriške družbe Halliburton v zameno za dodelitev donosnega posla oskrbovanja ameriških sil v Iraku nekemu podjetju s sedežem v Kuvajtu sprejela podkupnino v višini šest milijonov dolarjev. Podjetje Halliburton, ki ga je do leta 2000 vodil sedanji ameriški podpredsednik Cheney, je že bilo deležno kritik glede poslovanja v Iraku.
Predstavnik šiitskega verskega vodje Alija al Sistanija v Kerbali, šejk Abdel Mahdi al Karbalaj, je pozval šiitsko prebivalstvo, naj prekinejo demonstracije, dokler OZN ne bodo oblikovali svojega stališča v zvezi z volitvami v Iraku. Šiitski voditelj v Iraku Ajatola al Sistani je doslej vztrajal, da mora biti prehodna iraška skupščina, ki bo oblikovana do 31. maja, izvoljena na neposrednih volitvah, medtem ko 15. novembra lani sklenjen ameriški dogovor o prenosu suverenosti v Iraku predvidel, da bodo člani skupščine izvoljeni posredno.
V Bagdadu že prva predhodna ekipa ZN
V Bagdad je danes prispela prva ekipa Združenih narodov, ki jo sestavljata dva strokovnjaka za varnost, vojaški svetovalec in svetovalec za varnostna vprašanja.
Če bo generalni sekretar ZN Kofi Annan napovedal napotitev politične misije v Irak, bo danes prispeli skupini sledila še ena skupina strokovnjakov, ki bo pomagala oceniti varnostne razmere v državi, je sporočil tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric.
"Vzpostavitev neposredne komunikacijske linije s koalicijskimi silami glede varnostnih vprašanj je nujna za zagotovitev varnosti osebja, aktivnosti in imetja ZN v Iraku ter morebitno vrnitev uslužbencev ZN v Irak," je dodal Dujarric.
Kay noče več iskati orožja za množično uničevanje
David Kay, vodja inšpekcijske skupine 1400 strokovnjakov, ki v Iraku iščejo orožje za množično uničevanje (ISG), je prosil za razrešitev. Direktor ameriške centralne obveščevalne agencije (CIA) George Tenet je tako na njegovo mesto imenoval nekdanjega pomočnika vodje inšpektorjev ZN v Iraku Charlesa Duelferja.
Kay je od maja lani vodil inšpekcijsko skupino v Iraku (ISG), a ta pa pod njegovim vodstvom ni našla orožja za množično uničevanje. To je bil sicer glavni argument ameriškega predsednika Georga Busha in podpredsednika Dicka Cheneya, s katerim sta upravičevala invazijo, ki so jo ZDA na Irak izvedle marca lani.
Ameriško javno mnenje še vedno podpira intervencijo v Iraku
Medtem pa so v ZDA objavili rezultate raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da so Američani še vedno naklonjeni vojni v Iraku. Kar dve tretjini jih namreč menita, da je bila odločitev o ameriškem posredovanju v tej državi pravilna.
Okoli 46 odstotkov vprašanih je ocenilo, da je predsednik George Bush dovolj upošteval interese ameriških zaveznic, medtem ko jih je bilo 30 odstotkov nasprotnega mnenja.
Bodo uničili zadnje Huseinovo skrivališče?
Ameriška vojska je napovedala, da bo morda uničila zadnje skrivališče nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina, saj ne želijo, da bi postalo turistična znamenitost.
Tiskovna predstavnica 4. pehotne divizije, majorka Josslyn Aberle, je povedala, da vojska razmišlja o uničenju luknje in kolibe v vasi Advar nedaleč od Tikrita, kjer se je Husein skrival, preden so ga 13. decembra lani zajele ameriške sile. Vojska po besedah Aberlejeve želi preprečiti turistom in drugim, da bi potovali na območje, kjer ameriške sile še vedno izvajajo vojaške operacije.
Huseinovo zadnje skrivališče bi uničili predvsem zato, da bi zmanjšali promet proti temu območju, ki le otežuje ameriško vojaško misijo, je izjavila. Končna odločitev o uničenju kraja bo po njenih besedah bolj politična kot vojaška, menila pa je tudi, da bodo posvetovanja o tem najverjetneje potekala med ameriškimi vojaškimi poveljniki v Bagdadu in iraškimi voditelji iz sveta iraške prehodne vlade.
Dogovor o vrnitvi turških kurdskih beguncev v Turčijo
Predstavniki ZDA, Turčije, Iraka in Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) so se v Ankari dogovorili za vrnitev več tisoč turških Kurdov, ki so se v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja iz Turčije zatekli v Irak zaradi spopadov med turškimi silami in kurdskimi uporniki.
Dogovor predvideva prostovoljno vrnitev beguncev, iraške oblasti pa naj bi zagotovile, da beguncev ne bi silili v vrnitev. Obstoj begunskega taborišča Mahmur je bilo jabolko spora med Turčijo in UNHCR. V taborišču živijo predvsem ženske in otroci, Turčija pa trdi, da gre pretežno za družinske člane turških kurdskih gverilcev in da otroke v taborišču vzgajajo v bodoče gverilce.
Večina beguncev pa se najverjetneje ne bo želela vrniti v Turčijo, saj je vasi, kjer so živeli, morda ne stojijo več. Po navedbah skupin za varstvo človekovih pravic je bilo med spopadi do tal požganih ali evakuiranih več kot 2000 vasi na jugovzhodu Turčije. Turčija trdi, da so vasi evakuirali iz varnostnih razlogov, kurdski uporniki pa naj bi po njihovih trditvah požgali vasi, ki jim niso hotele nuditi podpore.
Repatriacija naj bi se začela že v dveh mesecih. Iraški minister za migracije Mohamed Jasim Hudajir je zagotovil, da ne bodo pritiskali na begunce. Evropski direktor UNHCR Raymond Hall pa je povedal, da bodo begunce v taborišču Mahmur seznanili s pogoji njihove vrnitve v Turčijo, potem ko bo v prihodnjih tednih dogovor formalno podpisan.
Francija in Rusija za konferenco o razmerah v Iraku
Zunanja ministra Francije in Rusije Dominique de Villepin in Igor Ivanov sta se v Moskvi zavzela za organizacijo konference o ureditvi razmer v Iraku, "na kateri bi oblikovali program za obnovo Iraka, ki bi imel široko mednarodno podporo". Kot je poudaril vodja ruske diplomacije, pa je mogoče takšno konferenco organizirati šele, ko bo vzpostavljena polna suverenost Iraka in oblikovana iraška vlada.
Zunanja ministra Francije in Rusije se zavzemata tudi za nadaljevanje prizadevanj za dosego premirja med Izraelci in Palestinci in za izvajanje bližnjevzhodnega časovnega načrta.
