Iraški premier Ijad Alavi je od šiitskih upornikov zahteval, da se umaknejo iz svetega mesta Nadžafa. "Upamo, da se bo morija končala čim prej," je izjavil iraški premier Ijad Alavi, ko se je odpravil na uradni obisk tega nemirnega iraškega mesta, ki ga pretresajo spopadi med ameriškimi marinci in al Sadrovimi milicami.
"Menim, da bi morali uporniki čim prej zapustiti svete kraje in mošejo imama Alija ter položiti orožje in se podrediti zakonu," je še dodal Alavi. V Nadžafu se je v družbi notranjega in obrambnega ministra pogovarjal s tamkajšnjim guvernerjem Adnanom al Zurufijem.
V Karbali ugrabili iranskega diplomata
Neka islamistična skupina je v Iraku ugrabila iranskega konzula v Karbali, ker naj bi hujskal k medverskemu sovraštvu v tej državi. Na posnetku, ki ga je danes objavila arabska televizija Al Arabija, je videti moškega, ki naj bi mu bilo ime Faridun Džihani, in njegove dokumente. Ugrabila naj bi ga skupina, ki se je predstavila kot Islamska vojska v Iraku.
Iransko veleposlaništvo v Bagdadu je potrdilo, da je bil eden njegovih diplomatov ugrabljen v bližini Karbale. Diplomat naj bi izginil pred štirimi dnevi.
Irak ponovno uvedel smrtno kazen
Irak je danes ponovno uvedel smrtno kazen, ki so jo v času ameriške okupacije začasno razveljavili, in sicer za ljudi, obsojene zaradi umora, ogrožanja nacionalne varnosti ali preprodaje drog, je sporočila začasna iraška vlada. Odločitev je bila sprejeta le dan potem, ko je iraški premier Ijad Alavi podpisal zakon o amnestiji za posameznike, ki so po 1. maju 2003 oziroma po strmoglavljenju iraškega predsednika Sadama Huseina zagrešili manjše zločine.
Čez noč umrlo najmanj 52 ljudi
Iz iraškega ministrstva za zdravje so sporočili, da je v zadnjih 24 urah v Bagdadu, predvsem na območju Sadr Cityja umrlo 22 ljudi, v podobnih spopadih v svetem mestu Nadžafu pa 21 ljudi.
Milice Mahdijeve vojske, naklonjene skrajnemu verskemu voditelju Moktadi al Sadru, se s pripadniki ameriških sil spopadajo že od četrtka, po podatkih lokalnih prebivalcev pa je danes v Bagdadu relativno mirno. V četrti Sadr City, kjer so v zadnjih dneh poročali o hudih spopadih, so se razmere tudi umirile; prodajalne so ponovno odprte, promet pa poteka normalno.
Na vzhodu iraške prestolnice pa je moral zasilno pristati ameriški helikopter, vendar o žrtvah ne poročajo. Kot je sporočil tiskovni predstavnik prve ameriške konjeniške divizije, ki je nameščena po celotnem Bagdadu, je moral manjši opazovalni helikopter iz varnostnih ukrepov pristati nedaleč od četrti Sadr City, ni pa še znano, kaj je bil razlog za zasilni pristanek.
V drugem največjem šiitskem svetem mestu Kerbala se je zbralo kakih 600 verskih voditeljev in njihovih privržencev ter predstavnikov šiitskih strank in al Sadrovega gibanja. Protestirali so proti ravnanju ameriške vojske in iraških varnostnih sil v Nadžafu ter zahtevali odstop iraškega notranjega ministra Falaha al Nakiba in guvernerja province Nadžaf al Zurufija.
Prebivalce iraške prestolnice je precej bolj pretreslo v soboto zvečer, ko je mesto pretreslo deset eksplozij. Napad je bil po vsej verjetnosti usmerjen proti utrjenemu t.i. zelenemu območju, v katerem se nahaja tudi ameriško veleposlaništvo. V tem delu mesta se je kmalu po začetku vrste eksplozij oglasila sirena.
Howard zavrača kritiko vladne politike do Iraka
Avstralski premier John Howard je zavrnil kritiko skupine nekdanjih avstralskih diplomatov in vojaških predstavnikov, ki so njegovo vlado v odprtem pismu obtožili laganja glede razlogov za upravičenost posredovanja v Iraku.
"Pri argumentu, da smo peljali državo v vojno na podlagi laži, gre za napačno interpretacijo in odločno ga zavračam," je zatrdil Howard. Skupina 43 nekdanjih diplomatov in vojaških predstavnikov je namreč v odprtem pismu napadla Howarda, ker se je pridružil koaliciji ameriškega predsednika Georgea Busha, in ga obtožila laganja glede razlogov za vojno v Iraku. Podpisniki odprtega pisma trdijo, da je vlada zavedla ljudi glede razlogov za vojno v Iraku. "Zaskrbljeni smo, da se je Avstralija pridružila invaziji na Irak na podlagi napačnih domnev in zavajanja Avstralcev," so poudarili. "Diktatorski režim Sadama Huseina se je končal, vendar razlog za vojno, ki so ga predstavili Avstralcem, ni bil njegova odstranitev. Premier je marca 2003 dejal, da je bila naša politika razorožitev Iraka, ne odstranitev Sadama Huseina," so dodali.
