Med tujci, ki so v taborišču v Um Kasru, jih precej prihaja iz zalivskih držav, nekateri pa so tudi pripadniki iraških paravojaških milic, je povedal polkovnik ameriške vojske John Della Jacono.
Pripadnike paravojaških milic obravnavajo kot "nezakonite borce" brez pravega pravnega statusa, podobno kot ujetniki iz Afganistana, ki so zaprti v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi, in jih ne bodo izpustili.
Med 2000 ujetniki, ki jih še zadržujejo, je 500 takšnih, ki jih Američani ne želijo izpustiti, ker bi jih radi natančneje izprašali o njihovi vlogi med vojno, ali pa zgolj zato, ker jih obravnavajo kot nezakonite borce. O tem, da bi slednje prepeljali v Guantanamo, pa po besedah ameriškega obrambnega sekretarja Donalda Rumsfelda ne razmišljajo.
V Bagdadu ustrelili 56-letnega Iračana
Ameriški vojaki so v iraški prestolnici ustrelili 56-letnega Khaleda Lahoumi Ahmeda, potem ko so ga prisilili, da se je ustavil ob cesti. Ni znano, zakaj so ga ustrelili, vojaki na prizorišču pa incidenta niso želeli komentirati.
Nielson: ZDA si želijo prilastiti iraško nafto
ZDA si po besedah evropskega komisarja za razvoj in človekoljubno pomoč Poula Nielsona, ki je ta teden obiskal Irak, želijo prilastiti iraško nafto, komisarjeve besede povzema danski časnik DRNyheder. "Nepripravljenost, da bi Združenim narodom poverili resnično, trdno, legalno in dobro utemeljeno vlogo, je dovolj zgovorna," je po poročanju časnika dejal Nielson.
Po mnenju komisarja obljuba Washingtona, da se bodo ameriške sile hitro umaknile iz Iraka, ni realistična, še navaja DRNyheder, in dodaja, da Nielson ni prepričan, da želijo Američani Iračanom res vrniti njihovo državo. "Mislim, da so ZDA na poti, da na ta način postanejo članica Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC). Težko si je namreč stvari razlagati drugače," je bil oster komisar.
Nielson se je med tridnevnim obiskom v Bagdadu sešel s predstavniki mednarodnih človekoljubnih organizacij in napovedal skorajšnje odprtje urada EU v iraški prestolnici. Nielson se je sestal tudi z upraviteljem Iraka, upokojenim ameriškim generalom Jayjem Garnerjem.
EU je v letošnjem letu iz skupnega proračuna predvidela do 100 milijonov evrov človekoljubne pomoči Iraku. Od izbruha vojne je Evropska komisija Iraku že sprostila kakih 31 milijonov evrov pomoči, kot omenjeno, pa naj bi kmalu odprla svoj urad v Bagdadu, ki naj bi koordiniral evropsko pomoč državi. Ob tem velja omeniti, da je v torek v Irak prispelo prvo letalo s pomočjo Evropske unije za prebivalce Iraka.
Teheran zanika navzočnost v Iraku
Iran nima enot v Iraku, ki bi se borile proti iranskemu opozicijskemu gibanju Mudžahidi ljudstva, zatrjuje vodja iranske tajne službe Ali Junesi. Po njegovem mnenju se bodo Mudžahidi ljudstva avtomatično razpustili, kot bo iraški narod prevzel nadzor nad lastno državo. Gibanje je bilo namreč po njegovih besedah popolnoma odvisno od strmoglavljenega režima stranke Baas in bo delilo usodo Sadama Huseina.
Mudžahidi ljudstva štejejo kakih 10.000 pripadnikov in so imeli doslej oporišča severovzhodno od Bagdada. Od ustanovitve Islamske republike Iran leta 1979 je gibanje tam izvedlo več napadov. ZDA, ki so Mudžahide ljudstva leta 1997 uvrstile na svoj seznam terorističnih organizacij, pa so sredi aprila z gibanjem sklenile prekinitev ognja, kar naj bi vodilo v njegovo razorožitev.
