Šiiti, veliki zmagovalci splošnih volitev 30. januarja, naj bi dobili od 16 do 17 stolčkov, med njimi ministrstvo za notranje zadeve, finance in svet za nacionalno varnost. Kurdi, ki so na volitvah zasedli drugo mesto, pa bodo predvidoma dobili od sedem do osem ministrstev, med njimi ministrstvo za zunanje zadeve. Želijo pa si tudi ministrstvo za nafto. Suniti, poraženci volitev, ki so jih tudi obsežno bojkotirali, naj bi dobili štiri ministrstva, kristjani in Turkmeni pa po enega.
Marjan al Rajes iz Združene iraške zveze je še potrdila, da bo položaj predsednika države prevzel Kurd Džalal Talabani, položaj premiera pa šiit Ibrahim Džafari. Položaj predsednika iraške skupščine naj bi dobil sunitski predstavnik.
V Iraku prijeli skupino skrajnežev
Kot je pojasnil, je iraška policija tri skupine prijela v kraju Balad Ruz severno od Bagdada. Člani prve skupine so po njegovih navedbah priznali, da so obglavili tri ljudi, med njimi nekega prevajalca. Druga skupina naj bi priznala 40 umorov članov lokalnih svetov in iraških varnostnih sil. Tretja skupina pa naj bi priznala, da je ubila tri ženske, potem ko so jih posilili.
Iraški policisti in civilisti so medtem danes ubili tri napadalce, ki so začeli streljati v neki četrti na jugu Bagdada. Na območju je bil pred tem ubit voznik nekega predstavnika iraškega notranjega ministrstva.
Iraški veleposlanik nazaj v Jordaniji
Iraški veleposlanik v Jordaniji Ata Abdul Vahab se je danes vrnil v jordansko prestolnico Aman, je sporočila tiskovna predstavnica iraškega veleposlaništva v tej državi Hana Murad. S tem se je dokončno končal spor med sosednjima državama, ki so ga zanetile iraške obtožbe, da Jordanija ne stori dovolj, da bi preprečila vstop svojih skrajnežev na ozemlje Iraka.
Do vrnitve iraškega veleposlanika je prišlo dan zatem, ko je jordanski kralj Abdulah II. ukazal vrnitev jordanskega odpravnika poslov, najvišjega diplomatskega predstavnika kraljevine v Iraku, v Bagdad.
Spor med Irakom in Jordanijo je izbruhnil pretekli teden po več očitkih iraških političnih predstavnikov, da oblasti v Amanu teroristom ne preprečujejo prehoda v Irak. Odnose med Bagdadom in Amanom je še posebej obremenilo poročilo, po katerem naj bi samomorilski napad v Hili 28. februarja, v katerem je življenje izgubilo 133 ljudi, zakrivil Jordanec. Jordanska vlada je vse očitke o podpori upornikom in teroristom v Iraku odločno zavrnila.
