Kot je sporočil tiskovni predstavnik inšpektorjev Hiro Ueki, so konice so našli v bunkerjih, ki so jih tokrat pregledali prvič, so pa odlično ohranjene in so podobne tistim, ki jih je Irak uvozil konec 80. let. Inšpektorji so danes preiskali tudi hiši dveh iraških znanstvenikov, ki so jima zaplenili dokumente iz zgodnjih 90. let. Po navedbah iraškega vodstva sta znanstvenika inšpektorje v svoji domovanji spustila prostovoljno.
Bela hiša se na najdbo konic še ni odzvala. Ameriški predsednik George Bush pa je v današnjem govoru v mestiu Scranton v ameriški zvezni državi Pensilvanija poudaril, da bo ameriškega potrpljenja glede Iraka kmalu konec. Kot je pojasnil, vsi dogodki dokazujejo, da se Irak ne razorožuje.
Blixa skrbi 'nesodelovanje' Iraka
Vodja inšpektorjev ZN v Iraku Hans Blix je pred pogovorom z vodilnimi predstavniki EU poudaril, da je situacija izredno napeta ter da le popolno sodelovanje iraških oblasti z mednarodnimi inšpektorji še lahko prepreči napad na Irak.
Blix je predstavnikom Evropske unije poročal, da so inšpektorji v Iraku našli nelegalno uvožene vojaške materiale, vendar morajo šele ugotoviti, če obstaja tudi povezava z proizvodnjo orožja za množično uničenje. Da bi se izognili vojni, mora Bagdad, predstaviti nove konkretne dokaze, da so ustavili vse programe za proizvodnjo jedrskega, kemičnega in biološkega orožja. Obenem morajo iraške oblasti znanstvenikom dovoliti, da jih inšpektorji zaslišijo, je še dejal Blix.
Na pogovorih s predstavniki EU o iraški krizi v Bruslju se je Blix ustavil na poti v Bagdad, kamor bo prispel v nedeljo. Tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana se je strinjal, da mora iraški voditelj Sadam Husein pokazati več pripravljenosti na sodelovanje z inšpektorji ZN, če se želi izogniti vojni.
Bo zveza Nato podprla ZDA?
Zveza Nato se še ni odločila glede prošnje ZDA za vojaško podporo v primeru vojne v Iraku, je ob obisku v Atenah izjavil generalni sekretar zavezništva George Robertson. Nato preučuje ameriško prošnjo. Doslej še ni bila sprejeta nobena odločitev, je dodal. Pri tem pa je spomnil, da so se članice zveze Nato novembra lani na vrhu odločile, da bodo "aktivno" pomagale ZN pri tem, da bi Irak prisilili k uresničevanju zahtev iz resolucij Varnostnega sveta ZN. ZDA so namreč včeraj uradno zaprosile zvezo Nato za omejeno pomoč v primeru vojne v Iraku, pri tem pa niso omenile neposrednega vojaškega sodelovanja zavezništva.
VS ZN poroti časovni omejitvi inšpekcij v Iraku
Varnostni svet Združenih narodov je na današnjem posvetu v New Yorku zavrnil zahtevo ZDA po časovni omejitvi misije inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka. "Inšpekcije se morajo nadaljevati, saj ni nobenega razloga za to, da bi se VS odločil drugače," je povedal britanski veleposlanik pri ZN Jeremy Greenstock po posvetu o ameriški zahtevi, ki je potekal za zaprtimi vrati.
"Preglede še vedno vodijo inšpektorji, to je stališče Velike Britanije," je še dejal veleposlanik Velike Britanije, sicer najtesnejše ameriške zaveznice v Varnostnem svetu. Za neomejeno nadaljevanje iskanja orožja za množično uničenje v Iraku so se izrekli tudi predstavniki ostalih članic VS.
Ameriški veleposlanik pri ZN John Negroponte je po posvetu namignil, da bi ZDA svojo zahtevo po časovni omejitvi mandata inšpektorjev ZN kmalu lahko še okrepile. Vendar pa bodo najprej počakale na poročilo, ki naj bi ga inšpektorji predali 27. januarja. Resoluciji 1441 in 1284, s katerimi je VS odredil inšpekcije ZN v Iraku, sicer še vedno veljata, vendar pa so ZDA, kot je poudaril Negroponte, danes dale jasno vedeti, da jih je pomembno preoblikovati tako, da bi okrepili pritisk na Irak za takojšnje, brezpogojno in aktivno sodelovanje.
Kot v današnji izdaji piše ameriški časnik Washington Post želijo ZDA v VS doseči, da vodja Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Hans Blix in generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej, konec marca ne bi predložila novega poročila, ki naj bi predvideval podaljšanje mandata inšpektorjem.
Bush se bo posvetoval z ZN
Ameriški predsednik George Bush se bo pred morebitnim napadom na Irak posvetoval z Združenimi narodi. Bush je namreč posvetovanje z Združenimi narodi obljubil in bo "svojo obljubo držal", je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer. Vendar ni mogoče napovedati, kakšni sklepi bodo sprejeti po teh posvetovanjih glede na zahteve mednarodne skupnosti, da je pred napadom na Irak potrebna nova resolucija ZN.
ZDA so sicer iraškega voditelja Sadama Huseina posvarile pred tem, da bi v primeru vojne uporabil civiliste kot živi ščit. Takšno dejanje bi pomenilo kršitev mednarodnih zakonov, je dejal načelnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske Richard Myers. Myers se je s tem odzval na poročila, po katerih v nekaterih arabskih in zahodnih državah novačijo prostovoljce, ki naj bi s svojimi telesi zaščitili pomembne ustanove v Iraku.
Bela hiša je sicer potrdila, da se bosta 31. januarja v Camp Davidu sestala predsednik Bush in britanski premier Tony Blair. Do srečanja bo prišlo tri dni po Bushevem nagovoru narodu in štiri dni potem, ko morajo inšpektorji ZN za nadzor nad orožjem za množično uničevanje v Iraku oddati svoje poročilo.
Na Madžarskem bodo urili iraško opozicijo
Na Madžarskem se po navedbah Pentagona mudi več sto ameriških vojaških strokovnjakov, ki naj bi tam vojaško izurili pripadnike iraške opozicije. Ameriški vojaški strokovnjaki so v madžarskem oporišču Taszar nameščeni od konca minulega tedna, je potrdil načelnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske Richard Myers. Iraški prostovoljci v oporišče še niso prispeli. Po navedbah Myersa bi urjenje lahko trajalo približno 30 dni, namen urjenja pa je pripraviti iraške prostovoljce, da bi v primeru vojne v Iraku pomagali ameriškim oboroženim silam na bojišču z znanjem jezika in poznavanjem okolja.
