'Vse se je dobro izteklo, dobil je, kar si je zaslužil'

Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je nekdanjemu predsedniku Republike Srbske Radovanu Karadžiću kazen za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH povišalo na dosmrtni zapor. Presodilo je, da obsodba na 40 let zapora, ki so mu jo prisodili na prvi stopnji, ni bila zadostna.

Pritožbeni senat je ugotovil, da Karadžić v pritožbi ni dokazal napak v postopku prvostopenjskega sodišča v delu, ki zadeva genocid v Srebrenici. Zavrnili so tudi  preostale Karadžićeve pritožbene razloge.

Dodali so, da je Karadžić samo nakazal na neko alternativno razumevanje dokazov zoper njega, ne pa tudi dokazal napak sodišča. Pritožbeno sodišče je sicer delno sprejelo Karadžićev pritožbeni razlog, v katerem je ugovarjal, da mu prvostopenjsko sodišče ni priznalo pravice, da zaslišuje priče, ki so pričale zoper njega in zavrnilo ostali del te točke.

Na prvi stopnji obsojen na 40 let zapora

Prizivni senat je potrdil skoraj vse elemente sodbe na prvi stopnji, ko je zdaj 73-letnega Karadžića haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice in ga obsodilo na 40 let zapora.

Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH leta 1992.

Tudi prizivni senat ga na podlagi pritožbe tožilstva ni spoznal za krivega genocida v tem primeru. Strinjal pa se je s tožilstvom, da obsodba na 40 let zapora ne ustreza teži Karadžićevih zločinov, je povedal predsedujoči senatu Vagn Joensen.

Pred tem je v izreku pravnomočne sodbe povedal, da je prizivni senat zavrnil vse točke pritožbe obrambe, ki jih je med drugim vložila zaradi pristranskosti sodišča in nepravičnega sojenja, ker zanje ni predložila dokazov.

Incident pred začetkom obravnave

Pred poslopjem sodišča se je zbrala manjša množica ljudi, med katero so bili sorodniki žrtev ter predstavnice Združenja matere Srebrenice. Zgodil se je tudi incident, v katerem je posredovala policija, saj so sicer mirni protestniki razgrnili velik transparent, na katerem so Karadžića primerjali s Hitlerjem. "Radovan Karadžić - genocid, Adolf Hitler – holokavst" je pisalo na transparentu. Policija je zahtevala njegovo odstranitev, a so predstavnice združenja nasprotovale zahtevi policije.

Sodba na Balkanu glasno odmeva

Obsodba Karadžića na dosmrtni zapor ne more vrniti življenja več deset tisoč žrtvam in omiliti bolečine njihovih družin, vendar mora biti trajen opomin na pogubnost velikosrbske politike, je danes dejala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović.

"Današnja odločitev je končna sodba enemu glavnih ideologov in izvajalcev velikosrbske politike, ki ni oklevala pred genocidom in drugimi najtežjimi mednarodnimi zločini proti Hrvatom in Bošnjakom s ciljem oblikovanja t. i. velike Srbije," so sporočili z urada hrvaške predsednice.

Hrvaška vlada je v sporočilu za javnost pozdravila pravnomočno sodbo Karadžiću, za katero upajo, da bo pomenila vsaj minimalno zadoščanje žrtvam in njihovim družinam. Menijo, da gre za še en razlog za soočanje z zgodovino ter zavračanje velikosrbske politike in ideologije, katere osnovni cilji in metode so v današnji sodbi označene kot zločin proti človečnosti.

Obžalovali so, da senat ni ugotovil Karadžićeve odgovornosti tudi za genocid v ostalih občinah v BiH, ne le v Srebrenici, ker menijo, da gre za "neločljiv element njegove zločinske politike". Trdijo, da bi morali v prizivnem postopku povezati Karadžićevo sodelovanje v združenih zločinskih načrtih v BiH s političnim in vojaškim vrhom takratne ZR Jugoslavije, ki jo je vodil Slobodan Milošević.

"Dočakali smo obsodbo zločinske politike. V mislih smo z žrtvami in njihovimi družinami," pa so sporočili na Twitterju iz največje hrvaške opozicijske stranke SDP.

"Dosmrtna zaporna kazen Karadžiću. On bo živel še naprej, njegove žrtve pa so zdavnaj umrle. Nič jih ne more vrniti," je na Twitterju zapisala nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor.

Kazen je popolnoma primerna, njeno zvišanje pa je tudi sporočilo javnosti, je dejala nekdanja hrvaška pravosodna ministrica Vesna Škare Ožbolt za hrvaški radio.

Zagrebški center za soočanje z zgodovino Documenta je prav tako pozdravil sodbo Karadžiću. Ocenili so, da je genociden namen uničenja Bošnjakov in Hrvatov obstajal v celotni BiH, tudi v občinah na zahodu države, česar prizivni senat ni potrdil.

Medtem so predstavniki združenj žrtev vojne iz Bosne in Hercegovine, ki so izrek sodbe spremljali v Haagu, pozdravili odločitev. "Včasih se zdi, da pravice ni, a je vendarle dosežena," je dejala predsednica društva Ženske žrtve vojne Bakira Hasečić.

Predsednik združenja taboriščnikov BiH Jasmin Mešković je povedal, da je bil zaskrbljen zaradi sodbe glede na spremembe v sestavi senata. "Vse se je dobro izteklo, dobil je, kar si je zaslužil," je povedal Mešković. Meni, da je sodba tudi dobra podlaga za pravosodno prakso in ustvarjanje zaupanja med ljudmi.

Predsednik združenja staršev in članov družin otrok, ki so bili ubiti med obleganjem Sarajeva, Fikret Grabovica je dejal, da je še posebej zadovoljen, ker je senat potrdil sodbo v delu, ki zadeva obtožbe za genocid v Srebrenici in združen zločinski načrt pri obleganju prestolnice BiH. "Čas je, da gre Karadžić dokončno na smetišče zgodovine, ne pa da v nekaterih krogih še vedno velja za narodnega heroja," je dejal Grabovica.

Izpostavil je, da predstavlja starše 1600 ubitih otrok, za katere je pomembno vedeti, "da je sodišče potrdilo, da je bil Karadžić tisti, ki je zaukazal teroriziranje in topniško obstreljevanje prebivalstva". Pričakuje, da bo sodba prispevala k temu, da bodo v BiH končno sprejeli zakon, s katerim bodo kaznovali zanikanje genocida.

Tudi v spominskem centru v Potočarih, kjer je pokopana večina od 8372 žrtev genocida nad Bošnjaki v Srebrenici, so člani družin žrtev organizirano prek televizijskih zaslonov spremljali izrek sodbe in so pozdravili kazen za Karadžića. Nekatere matere žrtev so dejale, da so molile, da bi Karadžića obsodili na dosmrtni zapor zaradi zločinov v vzhodni BiH.

Član predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda Željko Komšić je ocenil, da sodba predstavlja določeno zadoščanje za žrtve, a je tudi opomin za prihodnje generacije, da nobeno zlo ne bo ostalo nekaznovano.

Karadžić prijet leta 2008, sojenje končano leta 2014

Na dosmrtni zapor, tudi zaradi genocida v Srebrenici, je obsojen tudi tesni sodelavec Karadžića, nekdanji vojaški voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki se je na sodbo prav tako pritožil.

Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih decembra 2017 končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.

Po 13 letih na begu so ga prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Obe stranki sta se na sodbo pritožili leta 2016.