V Haagu BiH proti SČG

Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je začelo obravnavo tožbe, ki jo je Bosna in Hercegovina vložila proti Zvezni republiki Jugoslaviji oziroma njeni naslednici Srbiji in Črni gori zaradi napada nekdanje jugoslovanske vojske na njeno ozemlje in genocida med vojno v BiH (1992-1995). Sarajevo je tožbo vložilo 20. marca 1993, v njej pa od ICJ zahteva, naj razsodi, da je ZRJ oziroma zdaj SČG kriva za napad na BiH in genocid na njenem ozemlju med vojno.

BiH od sodišča tudi zahteva, naj določi višino vojnih odškodnin, ki bi jih moral plačati Beograd. Odškodninski zahtevek naj bi po nekaterih ocenah znašal od 150 milijard do 300 milijard evrov. Glavna obravnava naj bi trajala do 9. maja, sodbo, ki bo dokončna, pa naj bi bilo pričakovati približno čez eno leto.

ICJ se je razglasil za pristojnega za obravnavo tožbe leta 1996. Podobno tožbo proti ZRJ je leta 1999 vložila tudi Hrvaška, vendar ICJ še ni odločalo o svoji pristojnosti v tem primeru. Beograd je Sarajevu odgovoril z nasprotno tožbo zaradi domnevnega genocida nad Srbi v BiH, vendar jo je po padcu režima Slobodana Miloševića umaknil aprila 2001.

Nekdanja ZRJ je leta 1999 tožila tudi posamezne članice zveze NATO zaradi vojaškega posega proti njej, ICJ pa je decembra 2004 sprejel sklep, da ni pristojen odločati o tej zadevi. Beograd je takrat pozdravil to odločitev. Kot so zatrjevali njegovi pravni izvedenci, bi lahko imel ta "preobrat" veliki pomen tudi za tožbi Sarajeva in Zagreba proti Beogradu, ki naj bi mu bilo tako omogočeno, da bo že v začetni fazi obravnav izpodbijal pristojnost ICJ tudi v teh dveh sporih.

SČG za izvensodno poravnavo

Glavni zastopnik SČG Radoslav Stojanović ocenjuje, da ni dokazov da je Srbija in Črna gora (oz. takratna ZRJ) izvedla genocid nad bošnjaki, piše beograjski B92 na svojih spletnih straneh. Stojanović se tudi zavzema, da bi spor rešili z diplomacijo in ne na sodišču: "Pričakujemo, da bosanska stran na sodišču ne bo predložila novih dokazov, ampak le tisto, kar so doslej vsebovale njihove tožbe in nekatere dodatne dokumenta, ki jih imamo tudi mi. Če bodo prišli z novimi, spremenjenimi stališči, bomo nanje reagirali tako, kot to zahtevajo pravila sodišča."

Kot še piše B92, je popolnoma jasno, da bosanska politika ne razmišlja o izvensodni poravnavi, ker imajo vse bošnjaške politične stranke enako stališče o tožbi. Proces razumejo kot zgodovinski dogodek, ki bo dokazal mednarodni karakter vojne v BiH in dejstvo, da je bila država žrtev agresije.

Drugače je v Republiki srbski, kjer vodje srbskih strank v Banjaluki vznemirjeno pričakujejo začetek sojenja. Tamkajšnje oblasti so namreč zahtevale presojo ustavnosti tožbe in na ta način poskušali zavlačevati začetek sojenja. Ustavno sodišče ni presodilo v njihovo korist. Šele sedaj postaja jasna cena njihove politične neprevidnosti po podpisu Daytonskega sporazuma, ko so zamudili možnost, da bi v procesu revizije dokumentov vlade nekdanje BiH dosegli umik tožbe, še piše B92.