Nekaj protestnikov se je medtem na shodu "proti" spopadlo s policisti, kot poroča Guardian, gre za ločeno skupino anarhistov, sicer pa protest poteka mirno.

Pomanjkanje bankovcev

Guverner grške centralne banke Yannis Stournaras je na kriznem sestanku zbral predstavnike grških sistemskih bank. Tema pogovora pa vprašanje, kako dolgo bo na grških bankomatih sploh še kaj gotovine.

Težave so se kljub omejitvi dvigov gotovine na 60 evrov na dan, namreč že začele, primanjkuje predvsem bankovcev za 20 evrov, poleg tega naj bi bilo v grških bankah danes zjutraj le še 500 milijonov evrov gotovine. Ali manj kot 50 evrov na osebo, ocenjujejo analitiki. Kljub temu pristojni pravijo, da ne bodo zmanjšali minimalnega dovoljenega dviga gotovine.

V državi je 14 milijonov aktivnih bančnih ali kreditnih kartic, s katerimi je na dan - odkar so uvedli omejitve - mogoče dvigniti 60 evrov.

Reuters medtem poroča, da naj bi Grčija za nujne primere imela še okoli milijardo gotovine, ki bi jo lahko sprostili. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali bodo grške banke v ponedeljek zjutraj v takšnem stanju res odprle vrata. Tistih, ki v to verjamejo, je med Grki vse manj.

Grčija, ki Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) ni poplačala dolgov, je po ugotovitvah upravnega odbora začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF uradno že plačilno nesposobna. Vendar pa to dejstvo za državo ne bo imelo takojšnjih posledic. Odločili so se namreč, da od Grčije še ne bodo zahtevali takojšnjega poplačila vseh posojil iz mehanizma.

Uradna plačilna nesposobnost Grčije je po ocenah šefa evropskega reševalnega mehanizma Klausa Reglinga razlog za veliko zaskrbljenost, so danes sporočili iz EFSF. V reševalnem mehanizmu so se odločili za zadržanje pravic do poplačila vseh posojil in si s tem ohranili pravico, da se za to odločijo kasneje, glede na nadaljnji razvoj pogajanj Grčije z ostalimi posojilodajalci.

"EFSF je največji posojilodajalec Grčiji in njena plačilna nesposobnost nas resno skrbi. Grčija krši zaveze do vseh njenih posojilodajalcev in odpira vrata hudim posledicam za grško gospodarstvo in prebivalstvo," je zapisal Regling. Ob tem je dodal, da bo EFSF tudi v prihodnje pozorno spremljal razvoj dogodkov in sodeloval v pogajanjih Grčije z Evropsko komisijo, državami članicami in IMF.

EFSF bi se sicer lahko teoretično danes odločil tudi, da od Grčije nemudoma zahteva 130,9 milijarde evrov.

"Glasovanje proti bi poslabšalo položaj"

Če bodo Grki v nedeljo na referendumu glasovali ne, bo to dramatično oslabilo njihov položaj, je danes v Luksemburgu poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Tudi če bodo glasovali da, sledijo težka pogajanja, je dodal.

Program pomoči za Grčijo je končan, zdaj ni nobenih pogajanj, če Grki na referendumu glasujejo ne, bodo storili vse kaj drugega, kot okrepili svoj pogajalski položaj. Če bodo glasovali ne, bo to dramatično oslabilo njihov položaj, je izpostavil Juncker v Luksemburgu, kjer se njegova komisija sestaja z vlado Luksemburga, ki je julija prevzel šestmesečno predsedovanje EU.

Javnomnenjska podpora na strani "da"

Kot kaže zdaj, je število Grkov, ki namerava na nedeljskem referendumu glasovati za varčevalne ukrepe, nekoliko višje od tistih, ki bodo obkrožili ne, kaže danes objavljena javnomnenjska raziskava, ki jo je 30. junija in 1. julija naredila agencija Alco.

44,8 odstotka ljudi namerava glasovati da, 43,4 pa ne, 11,8 odstotka ljudi je še neodločenih.

Če bodo Grki na referendumu podprli ukrepe, ki jih predlaga Evropa, je premier Aleksis Cipras že napovedal svoj odstop.

Kampanja je bila bliskovita. Čeprav je Grčija že več mesecev vedela, kaj se dogaja, so šele prejšnji teden sklicali referendum. Čeprav je bilo sprva javno mnenje precej na strani odgovora ne, se tehtnica že nagiba. Ukrepi so podporo pri Grkih začeli dobivati, potem ko so zaprli banke in omejili dostop do denarja.