Ostojić, ki je bil minister v času begunskega vala pred tremi leti, tako meni, da se v tem delu Evrope obetajo težave. Po njegovem bodo v veliki meri zadele prav Hrvaško, saj tam marsikdo najprej zaprosi za mednarodno zaščito, potem ko te ljudi v Sloveniji ali kje drugje ujamejo, pa jih vrnejo prav v državo, kjer so za azil zaprosili najprej. "Postali smo vroča točka za migrante," meni Ostojić.
"Italijani so jim zaprli vrata, Španci bodo sprejeli eno ladjo ... Logično je, da iščejo nove poti v ciljne države. Grki k nam spuščajo med tri in štiri tisoč migrantov dnevno. Ljudje se nato znajdejo v BiH, ki pa se sama s to težavo ne more spopadati," je dejal Ostojić, ki meni, da bi morala EU BiH pomagati. "Ljudje tja niso padli s padali, ampak so prišli iz članic EU," je opozoril.
Sicer pa meni, da tistih, ki so bili pripravljeni tvegati svoje življenje za pot čez Sredozemsko morje, ne more ustaviti nobena žica. "Poletje je, vse hribe in reke se da prepešačiti, čeprav tihotapcem, če jih ujamejo, grozi 11 let zapora, jih to ne ustavi," opozarja hrvaški politik.
Po njegovem bi morala EU imeti "ministra za migrante", nekaj podobnega je pred časom že predlagala nemška kanclerka Angela Merkel.
V Nemčiji besna debata o migracijah, obeta se vračanje ljudi, ki so za zaščito zaprosili v kateri drugi državi
V Nemčiji se medtem v koaliciji bije ostra bitka o novi politiki do priseljevanja. Merklova, ki ji številni očitajo, da je do migrantov preveč popustljiva, ima težave z zahtevami po omejevanju priseljevanja, ki pridajajo iz sestrske stranke CSU.
Na drugi strani koalicijska partnerica SPD nasprotuje povečanju nadzora na mejah, ker naj bi to pomenilo "konec svobodne Evrope", prav tako zahtevajo odprtost do migrantov.
CSU nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja še naprej vztraja pri tem, da bi na nemških mejah zavračali vse prosilce za azil, ki so jih že registrirali v drugih članicah EU. A hkrati po novem podpirajo prizadevanja za sprejetje podobnih ukrepov na evropski ravni.
Zavzemajo se sicer, da bi čim prej sprejeli ukrepe za novo ureditev nemškega azilnega sistema, ki jih je Seehofer vladi predstavil že v svojem načrtu o upravljanju migracij. Kot so pojasnili, sprejemanje ukrepov na ravni EU po izkušnjah sodeč terja več časa.
Merklova je po informacijah dpa medtem na pogajanja prišla s predlogom, da bi z najbolj obremenjenimi državami, kot sta Italija in Grčija, sklenili dvostranske sporazume. Tako bi imeli boljšo pravno podlago za zavračanje prosilcev za azil na nemški meji.
Merklova bo sicer v ponedeljek v Berlinu gostila novega italijanskega premierja Giuseppeja Conteja, nato pa se bo v torek sestala še s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Osrednja tema obeh srečanj bo verjetno nova ureditev evropskega azilnega sistema.
Nemški notranji minister je sicer v sredo ob obisku avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza Avstriji zagotovil podporo pri načrtih za zaščito zunanjih meja Evropske unije. Kurz je ob tem povedal, da so notranji ministri Avstrije, Nemčije in Italije oblikovali "os voljnih" za boj proti nezakonitim migracijam.
Zaradi migrantov vre v odnosih med članicami EU
Medtem je te dni zavrelo na relaciji Francija–Italija, Italija–Malta, Grčija–Italija in še kje. Odnosi med članicami EU se znova zapletajo zaradi migracij, potem ko je ladja Aquarius, ki je v lasti nevladne organizacije, z več sto migranti na krovu ostala na morju, ker ji ne Italija, ne Malta nista dovolili pristati. Da bodo vzeli migrante, je nato sporočila Španija, a to ni končalo kritik na račun Malte in Italije. Še posebej ostri so bili v Parizu, a Italija odgovarja, da ne potrebujejo "hinavskih nasvetov" držav, ki ne nosijo glavnine migrantskega bremena.
Za dogajanje v povezavo z ladjo Aquarius v Sredozemskem morju ni kriva samo Italija, je v Ženevi poudaril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi. Kot je dodal, bi morala Evropa narediti več za delitev bremena zaradi migracij, poroča francoska.
Nova italijanska vlada je tarča kritik, ker ladji z 629 migranti na krovu ni dovolila vplutja v svoja pristanišča. "Kot Evropejca me je sram, da ladja tava po morju," je novinarjem v Ženevi dejal Grandi. Dodal je, da zapiranje pristanišč ogroža reševanje na morju in ni prava rešitev. Obenem je poudaril, da bi morali prisluhniti razlogom Italije za zaprtje pristanišč.
Grandi, ki je tudi sam Italijan, je izpostavil, da je Italija v zadnjih letih nosila največji del bremena množičnega prihoda migrantov čez Sredozemsko morje. Po pravilih EU morajo migranti zaprositi za azil v državi vstopa v EU, zaradi česar sta se pod pritiskom znašli predvsem Italija in Grčija. "Mislim, da Italija upravičeno pravi, da ne morejo vsi migranti priti v Italijo," je poudaril Grandi in program premeščanja beguncev označil za napako.
"Če se Evropa ne bo vrnila k ideji delitve bremen, ne bomo izšli iz te situacije," je opozoril. Po njegovem bi morali nujno opredeliti odgovornost posameznih držav članic glede izkrcavanja migrantov v primeru velikih reševalnih operacij, v nasprotnem primeru se bo v prihodnjih tednih "zgodilo še več Aquariusov".
Dogovor evropskih ustanov
Vse tri temeljne institucije EU so danes v Strasbourgu končale pogajanja o t. i. kvalifikacijski uredbi, ki ureja pogoje za pridobitev mednarodne zaščite, pa so medtem sporočili iz urada evropske poslanke Tanje Fajon.
"Po desetih mesecih pogajanj smo pozno ponoči dosegli kompromis o še zadnjih odprtih točkah in delo uspešno zaključili," je po pogovorih povedala poročevalka EP Fajonova, ki je trialogu tudi predsedovala.
Uredba o pogojih za pridobitev mednarodne zaščite bo nadomestila obstoječo direktivo in bolj jasno opredelila in poenotila pogoje, po katerih je posameznik upravičen do azila.
"Naš cilj je bil, da v EU poenotimo pogoje za dodelitev mednarodne zaščite, da odpravimo nepotrebne finančne in administrativne ovire in da ljudem, ki so upravičeni do azila na evropskih tleh in s tem pravice za prebivanje, omogočimo vključitev v družbo ter pogoje za dostojno delo in življenje. Žal nam ni uspelo doseči želenega dogovora o poenotenju obdobja dovoljenj za bivanje, a zagotovili smo, da bodo države članice upravičencem do statusa begunca oziroma subsidiarne zaščite izdajale dovoljenja z minimalno veljavnostjo treh oziroma enega leta," je dejala Fajonova.
Nova pravila v EU bodo veliko preglednejša, enostavnejša in predvsem enotnejša, ocenjuje: "V Evropskem parlamentu smo dosegli pomembno zmago z določilom, da državam ne bo treba izvajati stalnih pregledov mednarodne zaščite, če za to ne bo utemeljenih razlogov. S tem bomo članice razbremenili nepotrebnih dodatnih finančnih in administrativnih bremen, hkrati pa upravičencem do azila zaradi neomejenega statusa omogočili več stabilnosti in varnosti ter možnost uspešnejšega in hitrejšega vključevanja v družbo."
Je pa ob tem kritično opozorila, da je končna odločitev sedaj rokah evropskih voditeljev, ki bodo konec junija odločali o nadaljnji usodi nujne reforme obstoječega "dublinskega" azilnega sistema: "Če dogovora o njej ne bo, bo celoten trud zaman, saj v Evropi ne bomo zagotovili učinkovitega upravljanja z migracijami in varnosti. Natanko to pa ljudje od nas upravičeno pričakujejo. V Evropskem parlamentu smo svoje delo opravili odgovorno in z vso resnostjo. Od tu dalje pa lahko za morebiten neuspeh ljudje krivijo tiste evropske prestolnice, ki ne bodo imele poguma in vizije za vzpostavitev učinkovite in poštene migracijske politike."
Salzburški forum tudi o migracijah
V romunski prestolnici Bukarešta bo medtem danes in v petek potekalo srečanje ministrov za notranje zadeve držav Salzburškega foruma, ki se ga bo iz Slovenije udeležil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Predvidoma bodo razpravljali predvsem o upravljanju z migracijami v regiji Zahodnega Balkana.
Pričakovati je, da bodo predstavniki držav obravnavali ukrepe, ki so jih glede upravljanja z migracijami na Zahodnem Balkanu pretekli teden na Brdu pri Kranju sprejeli direktorji policij v regiji. Med drugim gre za ukrepe, ki jih morajo izvajati države same, pa tudi ukrepe v okviru regije in v razmerju do partnerjev v Evropski uniji.
Med ukrepi so dosledna in natančna registracija vseh ilegalnih migrantov v državi, izmenjava informacij ter preprečevanje zlorab. Direktorji policij so sprejeli tudi predlog Slovenije za uporabo koncepta varne tretje države, ki lahko prispeva k hitrejši obravnavi prošenj in s tem skrajša azilni postopek.
Dogovorili so se tudi o stalni in odprti komunikaciji med policijami v regiji ter okrepljenem operativnem sodelovanju. Strinjali so se še, da bodo države dosledno izvajale dvostranske sporazume o vračanju in okrepile vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v tretje države.
Ukrepe so pretekli teden na konferenci potrdili še predstavniki notranjih ministrstev držav na balkanski migracijski poti od Avstrije do Grčije. Strinjali so se s potrebo po vzpostavitvi skupnih mehanizmov za boj proti nezakonitim migracijam v regiji in njihov nadzor.
Salzburški forum je varnostno partnerstvo srednjeevropskih držav, ki je bilo vzpostavljeno na pobudo Avstrije. Poleg pobudnice ga sestavljajo še Bolgarija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
