Macron želi na vrhu G7 druge prepričati, da so trgovinske napetosti slabe

V francoskem Biarritzu se začenja tridnevni vrh skupine sedmih najbolj razvitih držav (G7). Voditelji Francije, ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Italije, Japonske in Kanade bodo imeli do ponedeljka na mizi veliko odprtih zadev: od napetosti v Perzijskem zalivu, trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko do boja proti podnebnim spremembam.

"Doseči moramo neko obliko deeskalacije, stabilizirati stvari in se izogniti tej trgovinski vojni, ki poteka povsod," je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Zavzel se je tudi za "resnično ponovno okrevanje" globalnega gospodarstva. "Prizadevati si moramo za več rasti in več delovnih mest," je izpostavil v video nagovoru pred vrhom.

Že pred tem je tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk posvaril, da bodo trgovinske vojne vodile v recesijo.

Trgovinske vojne zaostruje predvsem ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom v Francijo zagrozil, da bo v odziv na francoski davek za tehnološke velikane uvedel carine na francosko vino. Trump, ki je medtem že prispel v Biarritz, je poleg tega v petek na napoved kitajskih carin na ameriški uvoz odgovoril z napovedjo dodatnega dviga carin na kitajski uvoz.

Poleg trgovinskih vojn bo ena od osrednjih tem vrha, ki se bo zaključil v ponedeljek, amazonski pragozd, ki je v teh dneh v plamenih. "Ne bomo zgolj izdali poziva, ampak bomo sprožili mobilizacijo vseh sil (v Biarritzu) v sodelovanju z amazonskimi državami, da bi investirali v boj proti tem požarom (...) in ponovno pogozdovanje," je poudaril Macron.

Odgovoril je tudi številnim, ki dvomijo glede uspeha vrha, in izrazil upanje, da bo ta vrh koristen in da bodo konkretno odgovorili na okoljske izzive, kot so požari v amazonskem gozdu.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je v videu, objavljenem pred vrhom, povedala, da je pretresena zaradi požarov. "Prizadevali si bomo, da bi pomagali in zagotovili podporo ter poslali jasno sporočilo, da je treba narediti vse, da pragozd neha goreti," je povedala.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je ob tem opozoril, da je trgovinski dogovor med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur zaradi požarov ogrožen. Francija in Irska sta že pred tem napovedali blokado dogovora.

Macron je medtem na nenačrtovanem kosilu sprejel ameriškega kolega, ki ga je označil za "zelo posebnega gosta". Trump pa je dejal, da imata s francoskim predsednikom veliko skupnega.

V luči trgovinske vojne, brexita in odstopa italijanskega premierja

V ospredju vrha v močno zastraženem francoskem letoviškem mestu ob Biskajskem zalivu bo zagotovo ameriški predsednik Trump, za katerega se zdi, da v svojem vnetem prizadevanju za Ameriko na prvem mestu priliva olja na ogenj pri vseh krizah, namesto da bi umirjal situacijo.

Dodatno negotovost v skupino vnaša sredi drame z brexitom tudi britanski premier Boris Johnson, za katerega bo to prvi vrh G7.

Na drugi strani se nemška kanclerka Angela Merkel počasi poslavlja in izgublja vpliv, italijanski premier Giuseppe Conte pa je ta teden celo odstopil.

Med temami, ki naj bi jih načeli voditelji, bodo po napovedih tudi protesti v Hongkongu, zapletanje odnosov na indijski podcelini z vprašanjem Kašmirja, o čemer bo verjetno spregovoril tudi indijski premier Narendra Modi, ki prihaja v Biarritz kot gost.

V uradu francoskega predsednika Macrona niso optimistični, da bi vrh lahko prinesel kakšne pomembne skupne dogovore. Časov, ko se je skupina G7 lahko predstavljala kot enotna, ni več, so komentirali neimenovani predstavniki Macronovega urada. "Svet je danes zelo razdrobljen, zelo nestabilen in dosedanji okviri sodelovanja niso več tako učinkoviti, kot so bili," je opisal.

Turistično mesto pred začetkom vrha izpraznili

Francosko obmorsko mesto Biarritz, ki je bilo še v sredo polno življenja, se je v enem dnevu spremenilo v "mesto duhov". Ulice v središču mesta in plaže so izpraznili, po mestu patruljira več kot 13.000 policistov. Že v petek so morali turisti zapustiti središče mesta.

Tudi kopalci in jadralci so morali iz morja ob glavni plaži, prav tako so od tam umaknili vsa plovila. Ves vikend bosta zaprta železniška postaja in letališče, središče mesta pa je zaprto za obiskovalce.

Vzpostavili so tudi posebno sodišče, v primeru, da bi kdo kršil javni red in mir oziroma strogi režim, ki vlada v času obiska svetovnih voditeljev sedmih najrazvitejših držav na svetu. 

Vrh v francoskem mestu ob Biskajskem zalivu spremljajo protesti nasprotnikov vrha. V mestu so prepovedani protesti, se je pa množica protestnikov zbrala v približno 30 kilometrov oddaljenem mestu Hendaye v bližini francosko-španske meje.

Protestniki so se sprehodili iz francoskega mesta Hendaye do mesta Irun na španski strani meje. Približno štiri kilometre dolgega pohoda se je po navedbah organizatorjev udeležilo 15.000 ljudi, policija medtem navaja, da jih je prišlo 9000.

Med njimi so bili nasprotniki kapitalizma, zagovorniki drugačne globalizacije in ekologi. Prišlo je tudi nekaj predstavnikov gibanja rumenih jopičev, ki so konec lanskega leta in v začetku letošnjega protestirali na francoskih ulicah.

Že ponoči so se protestniki spopadli s policisti, pri čemer so aretirali 17 ljudi.