V Franciji zopet slavijo socialisti

V prvem krogu današnjih parlamentarnih volitev v Franciji je glede na izide vzporednih volitev zmagala levica. Socialisti so z zavezniki Zelenimi zbrali okoli 40 odstotkov glasov, doslej vladajoča Zveza za ljudsko gibanje (UMP) pa od 34 do 35 odstotkov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Izidi vzporednih volitev, ki jih je izvedel institut CSA, še kažejo, da je skrajna levica, s katero sicer socialisti nimajo sklenjenega koalicijskega dogovora, dobila okoli sedem odstotkov glasov, skrajno desna Nacionalna fronta pa dobrih 13 odstotkov.

Po izračunih televizije TF 1 lahko socialisti predsednika Francoisa Hollanda računajo na 275 do 315 sedežev v 577-članskem parlamentu, Zeleni na 12 do 16 sedežev, Leva fronta pa na 13 do 18 sedežev, kar pomeni, da bi skupaj v parlamentu brez težav imeli absolutno večino, ki je 289 sedežev.

Konservativna UMP na predsedniških volitvah poraženega Nicolasa Sarkozyja naj bi imela v novem parlamentu od 230 do 270 sedežev.

Ni pa še jasno, ali se bo v parlament prvič po letu 1988 znova uvrstila Nacionalna fronta. Glede na izračune francoske televizije naj bi imela od nič do tri poslance.

Francoski volilni sistem ni naklonjen skrajnim strankam, kakršna je Nacionalna fronta, ki ne morejo sklepati zavezništev s sredinskimi. Na nedavnih predsedniških volitvah je sicer vodja fronte Marine Le Pen zbrala okoli 18 odstotkov glasov.

Hollande si želi trdno večino

Hollande je pred volitvami Francoze pozval, naj mu v parlamentu zagotovijo trdno večino, da bo lahko izvedel svoj program. Francoski socialisti imajo sicer večino tudi v zgornjem domu parlamenta, senatu.

"Nocoj imamo dober rezultat, ampak treba bo delati še za drugi krog," je dejal francoski zunanji minister Laurent Fabius, vpliven član socialistov.

Generalni sekretar UMP Jean-Francois Cope pa je po objavi izidov vzporednih volitev dejal, da nič še ni odločenega, in volivce pozval, naj se množično udeležijo drugega kroga. Poudaril je tudi, da UMP pred drugim krogom ne bo sklepala zavezništev s skrajno desnico.

Vzporedne volitve so izvajali na voliščih po vseh državi, izid pa so precej podobni tistim, ki so jih pred volitvami napovedovale javnomnenjske raziskave. Delni uradni izidi volitev naj bi bil objavljeni še nocoj.

Večina pomembna za oblikovanje vlade

V Franciji od začetka pete republike leta 1958 velja polpredsedniški sistem, v katerem ima parlament manjše pristojnosti kot v številnih drugih državah. Vendar pa predsednik republike potrebuje večino v nacionalni skupščini, da oblikuje vlado.

Če večine v parlamentu nima, je prisiljen v kohabitacijo, kot Francozi imenujejo sobivanje predsednika in vlade različnih političnih usmeritev.

V Franciji je v veljavi večinski volilni sistem, volitve pa potekajo v dveh krogih. V drugi krog se v posameznem okraju prebijejo kandidati, ki v prvem krogu dobijo najmanj 12,5 odstotka glasov vseh vpisanih volivcev. Če posamezen kandidat že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov glasov oziroma glasove vsaj četrtine vseh vpisanih volivcev, se avtomatično uvrsti v parlament.

Dejansko sicer stranke pred drugim krogom pogosto sklepajo dogovore, da se kandidati, ki imajo slabše možnosti, umaknejo, pogosto v zameno za uslugo stranki v drugem volilnem okraju.

Parlamentarne volitve v Franciji od leta 2002 potekajo vsakih pet let, dober mesec za predsedniškimi. V prvem krogu volitev se je za glasove 46 milijonov volilnih upravičencev potegovalo dobrih 6600 kandidatov, od tega okoli 40 odstotkov žensk.

Že minulo nedeljo je lahko svoj glas oddal dober milijon francoskih volivcev, ki živijo v tujini, izbirajo pa 11 poslancev.