V 577-članski narodni skupščini bo tako desnica imela od 385 do 399 poslancev. Na levici bodo imeli socialisti od 153 do 165 poslancev, komunisti od 20 do 25, Zelenim pa bosta pripadla eden do dva sedeža. Skrajna desničarska Nacionalna fronta Jean-Marie Le Pena lahko v najboljšem primeru računa na en sedež, so še pokazali rezultati vzporednih volitev.
Po prvih ocenah se volitev ni udeležilo med 37 in 39 odstotki volilcev, kar je rekordna volilna neudeležba v Franciji.
Stranka francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, Unija za predsedniško večino (UMP), bo imela po teh podatkih v parlementu od 360 do 378 poslancev, drugi del gibanja UMP, Unija za francosko demokracijo (UDF), pa bo dobil od 21 do 25 poslanskih sedežev.
Večino v narodni skupščini predstavlja 289 poslancev. V dosedanjem sklicu, izvoljenem leta 1997, je imela levica 319, desnica pa 258 sedežev.
Francoski premier Jean-Pierre Raffarin je po volitvah izjavil, da bo vlada prevzela svoje naloge, in dodal, da je pred vlado "odgovornost, da ne razočara". Minister za socialne zadeve Francois Fillon, ki je bil izvoljen že v prvem krogu, je po objavi prvih izidov dejal, da gre zasluga za uspeh desnice predsedniku Chiracu. Nekdanji socialistični gospodarski minister Dominique Strauss-Kahn pa je priznal, da je poraz levice "težak".
Desnoradikalni Jean-Marie Le Pen, ki je v drugem krogu predsedniških volitev 5. maja prejel okoli 17 odstotkov glasov, pa je pred volitvami izjavil, da je Francija edina država na svetu, kjer stranka, ki je zasedla drugo mesto na predsedniških in tretje na parlamentarnih volitvah, nima nobenega poslanca v parlamentu.
Sicer pa je 70 odstotkov Francozov za to, da Raffarin ostane na premierskem položaju, je pokazala anketa, izvedena dan pred drugim krogom volitev. Po mnenju vprašanih bi morali biti prednostni nalogi prihodnje vlade boj proti kriminslu (59 odstotkov) in ohranjanje delovnih mest (52 odstotkov).
Desnosredinska opcija, ki podpira predsednika Chiraca, je v prvem krogu volitev 9. junija osvojila skoraj 44 odstotkov glasov, levica pa 36 odstotkov glasov, kar je dobrih pet odstotkov manj kot pred petimi leti. Prvega kroga volitev se ni udeležilo rekordnih 36 odstotkov volilcev.
Od leta 1999 so desnousmerjene stranke zamenjale socialdemokratsko vlado v petih evropskih državah: Avstriji, Italiji, na Danskem, Portugalskem in nazadnje na Nizozemskem.
