Peter Egan, igralec in strasten borec za pravice živali, je pred petimi leti obiskal Sarajevo. V trenutku, ko se je zavedel tamkajšnje problematike brezdomnih psov, je hotel pomagati. K sebi je vzel enega od psov. Pa to ni bilo dovolj.
Združil je moči z režiserko Mario Slough in veterinarjem Rogerjem Bralowom ter se vrnil na kraj zločina. Želel je, da zanj izvejo vsi. Morda zdaj bodo. Trojica je namreč posnela dokumentarni film A Dog's Life – The strays of Sarajevo (Pasje življenje – Brezdomni psi Sarajeva), ki je v sredo dočakal premiero v Evropskem parlamentu.
Za organizacijo je poskrbel hrvaški zastopnik v Evropskem parlamentu Davor Škrlec, v sodelovanju s Skupino za dobrobit in zaščito živali Evropskega parlamenta in mednarodno organizacijo Eurogroup for Animals (Evroskupina za živali), poroča hrvaški Jutarnji list.
Škrlec je ukrepal, potem ko so ga k temu večkrat pozvali lokalni aktivisti. Opisovali so mu neznosne in nehumane razmere v azilu Prača blizu Sarajeva, v katerih životarijo zavrženi psi. "Psi bivajo v temnih, hladnih prostorih. Ležijo na golem betonu, bolni, brez medicinske oskrbe, brez vode in hrane in potrebne dokumentacije. Poleg vsega tega pa dogajanje v azilu Prača ogroža tudi okolje, pitno vodo in zdravje tamkajšnjih ljudi in drugih živali," je povedal.
Priznanje: To je bilo eno najtežjih snemanj v življenju
Egan, ki pse rešuje že 20 let, doma pa ima pet posvojenčkov, je po poročanju britanskega Mirrorja priznal, da je bilo to eno najtežjih snemanj v njegovem življenju. "Niti za sekundo nisem pričakoval, da bom videl, kar sem videl med svojim obiskom Sarajeva," je povedal. "Obisk azila Prača me je uničil. Biti priča krutosti, ki jo doživljajo tamkajšnje nedolžne živali, brez vsakršne pozornosti in nege, je bilo zastrašujoče," je zgrožen.
Spoznanje, da z bitji, ki so tisočletja pomagala pri človeškem razvoju, ravnajo na tak nehuman način, ga je pustilo z občutki žalosti in zmedenosti. "Rešeni psi imajo na začetku vedno težave s socializacijo, a ko se enkrat privadijo, postanejo točno to, kar so – psi, prijatelji, sopotniki, v večini primerov tudi navdih ljudem. Veliko stvari o življenju sem se naučil od svojih psov. Najbolj pomembni lekciji sta zagotovo odpuščanje in življenje v trenutku," je še dejal.
"Sprevržena krutost, ki jo prikazuje film, je splošen problem vzhodne Evrope," je povedala Sloughova. "V tako imenovanih zavetiščih in vladnih veterinarskih postajah so psi izpostavljeni šokantnim nehumanim razmeram in ubijanju na krute, nelegalne načine. Na ulicah pa so tarče barbarskega mučenja."
"Na lastne oči sem hotel videti razmere v Sarajevu. In te so šokantne. Upam, da bo naš film pripomogel k edukaciji ljudi o problematiki teh ubogih psov," pa je povedal Bralow.

Ženska, ki se bori z mlini na veter: Krivi so ljudje
Osrednji lik filma je Milena Malešević, ženska, ki je svoje življenje posvetila reševanju uličnih psov. V svojih azilih ima trenutno 220 psov, nove domove pa jim išče predvsem v tujini. "Ljudje ne sterilizirajo svojih psov, nato njihovo število stalno narašča, lastniki pa se jih znebijo tako, da jih vržejo na ulico. Potem jih lovijo šinterji, ki jih odpeljejo v pračo in podobna zavetišča, kjer živijo v nehumanih razmerah, brez hrane in zdravstvene oskrbe. In na koncu umrejo," je povedala.
Tako dolgo, kot rešuje pse, enako dolgo se Milena bori z mlini na veter. Velik problem po njenem mnenju predstavljajo mentalne ovire, zlasti pri moškem delu populacije. "Bosna je pretežno patriarhalna družba in to na žalost igra veliko vlogo. Zakona za zaščito živali nihče ne spoštuje, prebivalstvo pa obupno potrebuje izobrazbo za izkoreninjenje mitov okoli teh psov. Za začetek jih morajo videti kot čuteča bitja in ne nekaj nevarnega," je še dodala.
Omenjeni film je prvi del trilogije o težkem življenju psov, nadaljevanji bodo posneli v Romuniji in na Hrvaškem. Po premieri filma v Evropskem parlamentu so sodelujoči predstavili še deklaracijo EU za humano ravnanje z brezdomnimi psi, ki so jo podpisali zbrani evro poslanci in svoje kolege pozvali, naj naredijo enako.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.