Rdeča luč Skopju in Tirani: 'Nismo držali obljube'

Večina članic unije je podpirala začetek pogajanj z obema državama. Zeleno luč za Severno Makedonijo je po neuradnih informacijah blokirala le Francija, za Albanijo pa poleg nje še Nizozemska in Danska.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je rdečo luč za Skopje in Tirano opisal kot "hudo zgodovinsko napako". "Če želimo, da nas spoštujejo, moramo držati obljube," je poudaril.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je "makedonskim in albanskim prijateljem" sporočil: "Prosim, ne obupajte. Razumem frustracijo, saj ste opravili svoje delo, mi pa nismo. Niti najmanj ne dvomim, da boste nekega dne polnopravni člani."

Slovenski premier Marjan Šarec pa je opozoril, da je priložnost zamujena in škoda narejena ter da je verodostojnost EU v tem delu sveta omajana. V bodoče bodo težave, ker te države ne bodo imele več zaupanja v unijo, in vprašanje je, ali jih bomo spravili na evropsko pot, je ocenil. "Nismo držali obljube, zlasti do Severne Makedonije, ki je naredila vse, kar se je od nje zahtevalo, in še enkrat ponavljam, spremenila je tudi ime svoje države," je še spomnil Šarec. "Tam se lahko zgodijo nepredvidljive stvari," je opozoril.

Slovenija je po Šarčevih besedah jasno izrazila svoje stališče in skupaj z mnogimi opozorila na nepredvidljive posledice. "Govora je bilo tudi o zgodovinski napaki. To zagotovo ni dobra stvar. Bomo videli, kaj se bo dogajalo, a nismo ravno optimisti," je dejal premier, kritičen do stalnega prelaganja odločitev.

Na vprašanje, ali ni čas, da EU tem državam pove, da širitve, kot jo poznamo, ne bo več, je Šarec odgovoril, da se bo EU morala ukvarjati tudi s širitvijo, če bo hotela ostati kredibilna in skupnost, kamor si bodo drugi želeli priti.

Po presenetljivo hitrem razpletu glede brexita se je prvi dan vrha po burni in dolgi razpravi o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo končal klavrno, brez odločitve in sploh brez kakršnih koli sklepov.

Med razpravo je ponoči zaokrožil osnutek sklepov, po katerem naj bi odločitev preložili na pomlad naslednje leto, in sicer naj bi jo sprejeli do vrha o Zahodnem Balkanu, ki je predviden maja v Zagrebu. Evropska komisija pa naj bi do januarja prihodnje leto predlagala reformo širitvenega procesa.

Vendar pa po neuradnih navedbah velika večina članic, ki se je zavzemala za zeleno luč za obe državi, ni želela podpreti takšnih sklepov, saj je menila, da je bolje nič kot to.

Na koncu so voditelji danes sprejeli sklepe, da se bodo k vprašanju širitve vrnili do majskega vrha EU in Zahodnega Balkana v Zagrebu, kar mnogi tolmačijo kot zmago francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ta je na koncu svojo držo utemeljil z besedami, da ni pravi čas za takšne odločitve. "Opravičujem se, da se vselej ne uklonim tiraniji večine," je dejal Macron in dodal, da poskuša početi to, kar se mu zdi politično in strateško prav.

Evropska komisija je konec maja priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak: Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.

Makedonija čaka na ta korak od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, dobila je že devet pozitivnih priporočil komisije. Albanija, ki je status kandidatke dobila leta 2014, pa je letos dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj.