Obe stranki sta si tako prislužili po 28 sedežev v 101-članskem parlamentu v Tallinnu. Poleg njiju so petodstotni volilni prag preskočile še štiri stranke, volilna udeležba pa je bila po uradnih podatkih 58-odstotna.
Dosedanjo koalicijo je poleg Stranke centra sestavljala še liberalna Stranka reform s premierom Siimom Kallasom na čelu. Stranka reform je na nedeljskih volitvah zbrala 17,7 odstotka glasov, kar je sicer več kot na zadnjih volitvah leta 1999. Dosedanji koalicijski partnerki pa sta se v predvolilnem obdobju sprli glede vprašanja davčnih reform, zato je nadaljevanje koalicije v tej obliki zelo vprašljivo.
V predvolilni kampanji so se stranke zavzemale predvsem za notranjepolitična vprašanja. Stranka centra (25,4 odstotka glasov) je napovedovala korenite davčne reforme z večjimi izdatki za bogatejše, medtem ko se je Stranka reform zavzela za splošno znižanje davkov, Res Publica (24,6 odstotka glasov) pa za zvišanje meja davčnih razredov.
Za presenečenje je v nedeljo poskrbela levousmerjena Ljudska unija, ki zastopa interese podeželskega prebivalstva. Zbrala je kar 13 odstotkov glasov. Slabše pa so se odrezale stranke, ki so se odločno zavzemale za vstop Estonije v EU. Konservativna stranka Pro Patria Union je zbrala le 7,3 odstotka glasov, kar je 9 odstotkov manj kot na prejšnjih volitvah. Socialdemokratska Zmerna stranka pa je izgubila osem odstotkov volivcev in zbrala le 7 odstotkov glasov.
