Estonski premier Juhan Parts je ob glasovanju odločno zavrnil ugibanja o morebitnem neuspehu referenduma. "O tem me ne sprašujte. Bilo bi nenavadno, da bi po 10 letih te usmeritve spremenili pot," je dejal novinarjem.
Vstopu v EU so naklonjeni vsi vidni estonski politiki, med političnimi strankami pa članstvu v povezavi nasprotuje največja opozicijska stranka, Stranka centra, ki je na zadnjih splošnih volitvah marca letos dobila več kot četrtino vseh glasov in ima v državi močan vpliv. Stranka meni, da za Estonijo ni dobre prihodnosti v EU ter da bi državljani z morebitnim vstopom več izgubili kot pa pridobili.
Ruutel: Članstvo zagotavlja gospodarski razvoj
Med prvimi političnimi predstavniki je svoj referendumski glas oddal predsednik Arnold Ruutel, ki je prepričan, da bodo Estonci podprli vstop v EU. "Prepričan sem, da bomo Estonci danes rekli 'da'," je dejal. Kot je še dodal estonski predsednik, se "nič ne bo spremenilo čez noč. Vendar pa se bomo morali spoprijeti z novim položajem in za isto mizo posesti evroskeptike ter privržence EU in pot nadaljevati skupaj. Gibanje za EU je začelo delo že leta 1991 ob vnovični vzpostavitvi neodvisnosti," je še dejal Ruutel, ki je zato prepričan, da nikakor ni moč primerjati EU in nekdanje Sovjetske zveze, saj je bil Sovjetska zveza totalitaristični vojaški režim, EU pa je unija svobodnih držav. Po njegovih besedah bo vstop Estonije v povezavo pospešil gospodarski razvoj.
Odločiti se bo morala še Latvija
Estonski referendum je bil že osmi v nizu referendumov o članstvu desetih držav pristopnic v EU pred njihovim formalnim vstopom v povezavo, ki je predviden za 1. maj 2004. Referendum - na vseh doslej so se volivci opredelili za vstop v EU - so že izvedle Malta, Slovenija, Madžarska, Litva, Slovaška, Poljska in Češka. Med pristopnicami se kot zadnja na referendum v septembru pripravlja še Latvija, kjer bo glasovanje 20. septembra. Na Cipru referenduma o vstopu v EU ne bo.
