Najmanj 200 civilistov, med njimi okoli 20 otrok, je umrlo v zadnjem zračnem napadu in obstreljevanju vzhodne Gute, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Ranjenih je še okoli 470 ljudi, med njimi jih je več v kritičnem stanju, poroča BBC.
V zadnjih treh dneh je bilo v napadih v Vzhodni Guti ubitih skupno že več kot 250, ranjenih pa okoli 850.
Število žrtev neprestano narašča, saj so uničene tudi številne zdravstvene ustanove. Samo v ponedeljek so obstreljevali šest improviziranih bolnišnic, med njimi tudi porodnišnico. V zadnjih dveh dneh so tako bombardirali sedem bolnišnic na območju Vzhodne Gute. Od tega so štiri uničene in ne morejo več delovati, napadi pa so terjali tudi žrtve. Najmanj eno bolnišnico so uničile ruske sile v letalskem napadu. Sirsko-ameriško zdravstveno društvo (SAMS) pa je sporočilo, da je uničena tudi bolnišnica Arbin, ki velja za eno pomembnejših na tem območju.
Šlo je za najhujše bombardiranje v zadnjih letih. Ljudje se bojijo, da bi se lahko ponovil scenarij iz Alepa. "Smo tik pred masakrom 21. stoletja. Če je bil masaker v 90. letih Srebrenica, masakri v 80. letih pa Halabdža, Sabra in Šatila, potem je vzhodna Guta masaker tega stoletja do zdaj," je za britanski The Guardian dejal neimenovani zdravnik iz vzhodne Gute.
Pojasnil je, da je sprejel otroka, ki je bil čisto pomodrel in je komaj dihal, usta je imel zapolnjena s peskom. "Mislim, da o tem ne piše v nobenem medicinskem učbeniku. Ranjen otrok, ki diha s pljučmi, polnimi peska. Sprejmeš otroka, leto dni starega, ki so ga rešili izpod ruševin, ne veš niti, kdo je," je dodal.
Kritičen je tudi do humanitarnih in organizacij za človekove pravice. "Vse to je nesmisel. Tako kot terorizem. Kaj je večji terorizem kot ubijanje civilistov z vsemi vrstami orožja? Je to vojna? To ni vojna. To je masaker," je še dejal zdravnik.
Tarča napadov, za katere Sirski observatorij za človekove pravice krivi vladne sile, niso bili le civilisti, pač pa tudi njihovi viri preživetja. Uničili so namreč številne pekarne, skladišča in druge objekte, kjer bi lahko bila hrana. Humanitarni delavci so sporočili, da so uničene tudi večje cestne povezave na območju, s tem pa je onemogočeno reševanje ali prihod pomoči.
Območje je še zadnja enklava v bližini sirske prestolnice Damask, ki je pod nadzorom uporniških skupin. Sirska vojska naj bi pripravljala tudi kopensko ofenzivo. Uporniki so se na napade odzvali s protinapadi na Damask, vendar pa imajo vladne sile premoč.
ZN obsodili obstreljevanje in zahtevali, da se pokol nad civilisti konča
Na številne civilne žrtve so se odzvali tudi že v Skladu ZN za otroke (Unicef), kjer so zapisali, da ne najdejo več besed, da bi opisali trpljenje otrok in svoj bes. "Imajo tisti, ki povzročajo trpljenje, še besede, s katerimi utemeljujejo svoja barbarska dejanja," so še zapisali.
Organizacija za človekove pravice Amnesty International pa je obtožila sirsko vlado, da namenoma izvaja napade na lastne ljudi. Ob tem so pozvali Varnostni svet ZN, naj pošlje močno sporočilo, da odgovorni za vojne zločine in zločine proti človečnosti ne bodo ostali nekaznovani. Pri humanitarni organizaciji Save the Children pa so pozvali k nujnem premirju, da se ustavi pobijanje.
Predsednik Sirske pogajalske komisije (SNC) Nasr al Hariri je v Bruslju po pogovorih s predstavniki EU danes dejal, da vlada v Damasku očitno ni pripravljena sodelovati v pogovorih.
"Samo poglejte, kaj delajo v Guti. Zato preučujemo izvedljivost trenutnega procesa, ko želimo končati trpljenje naših ljudi," je dejal novinarjem. Med možnostmi pa je tudi umik iz mirovnih pogovorov.
Združeni narodi so v ponedeljek ostro obsodili obstreljevanje, katerega tarče so civilisti, in zahtevali, da se nemudoma konča. Kot so opozorili, gre za "nesmiselno človeško trpljenje", ki še poslabšuje že tako grozljivo humanitarno situacijo za skoraj 400.000 prebivalcev Vzhodne Gute.
Na drugi fronti pa: Kurdi Moskvi očitajo, da preprečuje prihod sirske vojske v Afrin
Moskva je preprečila uresničitev dogovora med sirskim režimom in kurdskimi milicami na severozahodu Sirije, da bi režim v regijo Afrin poslal svoje sile, je danes povedal kurdski predstavnik.
V regijo je medtem prispel konvoj sirskih provladnih sil, ki je pod nadzorom Kurdov. Šlo naj bi za uresničitev dogovora med sirsko vlado in Kurdi o sodelovanju v boju proti turški ofenzivi na Afrin. Sirske sile naj bi medtem po turškem obstreljevanju že zapustile območje mesta.
"Več sto borcev je danes popoldne vstopilo v regijo Afrin," je povedal vodja observatorija Rami Abdel Rahman. Prihod provladnih sil v Afrin so medtem potrdile tudi lokalne kurdske oblasti.
Iz kurdske milice YPG, kjer so prav tako potrdili prihod, pa so sporočili, da bodo prorežimske sile zavzele položaje ob meji s Turčijo in sodelovale pri varovanju ozemeljske celovitosti Sirije in njenih meja.
Tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je potrdil, da je bila namestitev sirskih sil v Afrinu ustavljena v ponedeljek. Na vprašanje novinarjev, ali se je to zgodilo po njegovem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je Erdogan odgovoril pritrdilno.
Erdogan je medtem danes pred poslanci svoje stranke AKP sicer napovedal, da bo Turčija "v prihodnjih dneh hitro začela oblegati središče mesta Afrin", kamor pa so po poročanju BBC že prispele sile, naklonjene sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
"Pogajanja potekajo že teden dni, vendar Rusi ne dovolijo, da bi bil dogovor uresničen," je pred tem povedal član lokalnega sveta v Afrinu Sulejman Džafar. V skladu z dogovorom bi režim predsednika al Asada na severozahod Sirije poslal provladne sile, da bi pomagale ustaviti turško ofenzivo Oljčna vejica, katere cilj je z območja pregnati pripadnike kurdske milice YPG.
"Imamo zanesljive informacije, da je Rusija dala Turčiji zeleno luč, da uniči vse v Afrinu," je še dodal Džafar. Namignil je, da se glede tega usklajujeta tudi Rusija in ZDA. Slednje so sicer ključni podpornik Kurdov v Siriji, saj so ti odigrali pomembno vlogo v boju proti skrajni sunitski skupini Islamska država.
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusolgu je že v ponedeljek dejal, da Ankare ne moti, če bo sirska vlada svoje enote premaknila v Afrin, da bi ga "očistila kurdskih skrajnežev". Če pa namerava zaščititi tamkajšnjo kurdsko milico YPG, "potem Turčije in turške vojske ne more nihče ustaviti", je bil jasen.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.