Egiptovsko notranje ministrstvo je dan po krvavi izpraznitvi dveh trgov v Kairu in pred napovedanimi novimi protesti podpornikov Muslimanske bratovščine opozorilo, da bo policija na napade na vladne stavbe in varnostne sile odgovorila s pravimi naboji.
"Notranje ministrstvo je naročilo vsem silam, naj uporabijo prave naboje za odvrnitev kakršnih koli napadov na vladne stavbe ali sile," so sporočili z ministrstva.
Islamistični protestniki so danes napadli prostore guvernerja v Gizi v prestolnici Kairo in jih zažgali. V dveh provincah pa so napadli tudi policijske prostore ter pri tem ubili vsaj dva policista, navajajo varnostni viri.
O novih smrtnih žrtvah pa poročajo tudi drugje po državi. V pristaniškem mestu Aleksandrija so umrli štirje ljudje, potem ko so se prebivalci postavili na pot protestnemu pohodu Muslimanske bratovščine. Ranjenih je bilo 45 ljudi.
Na Sinaju pa so borci po navedbah varnostnih sil izvedli napad na kontrolno točko, v katerem so bili ubiti štirje vojaki. Napad se je zgodil v mestu El Ariš.
Danes so se sicer večkrat spremenile tudi številke o krvavem davku včerajšnjega nasilja. Po zadnjih navedbah egiptovskega zdravstvenega ministrstva je bilo v posredovanju in nasilju, ki se je zatem razširilo po vsej državi, ubitih 638 ljudi, 3717 pa je bilo ranjenih.
Britanski BBC sicer opozarja, da gre le za žrtve, ki so jih zabeležili v bolnišnicah, kar pomeni, da bi lahko bilo dejansko število umrlih še precej večje. Po navedbah Muslimanske bratovščine je umrlo več kot 2000 ljudi. Sporočili so tudi, da je bila s strelnim orožjem ubita 17-letna hčerka enega glavnih vodij bratovščine Mohameda al Beltaguja.
Egiptovske oblasti so po krvavem dnevu razglasile izredne razmere. Preiskovalni sodnik pa je Mursiju, ki ga vojska vse od strmoglavljenja 3. julija zadržuje na neznani lokaciji, podaljšal pridržanje za 30 dni.
Žrtev v Egiptu se je sicer danes spomnil tudi papež Frančišek, ki je sporočil, da zanje moli. Ob tem je pozval k "miru, dialogu in spravi".
Izredne razmere
Egiptovske oblasti so po včerajšnjem razgonu protestnikov razglasile izredne razmere in uvedle policijsko uro v polovici provinc, tudi v Kairu in Aleksandriji.
Do nasilja je prišlo tudi v priljubljenem letovišču Hurgada. V noči na četrtek je tam umrl en človek. Oblasti sicer trdijo, da je šlo za spopad tolp in da smrt ni povezana s političnimi napetostmi.
Erdogan zahteva sklic Varnostnega sveta ZN
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je egiptovske varnostne sile obtožil "hudega pokola" nad Egipčani, ki so mirno protestirali. Mednarodno skupnost pa je obtožil hinavščine in pozval k takojšnjemu sklicu nujnega zasedanja VS ZN o razmerah v Egiptu.
Erdogan, ki vodi vladajočo konservativno Stranko za pravičnost in razvoj (AKP), ki skuša vrniti islam v turško politiko, je že od začetka strmoglavljenje Mursija s strani vojske označil za državni udar.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa je v sredo zvečer podala novo, ostrejšo izjavo, v kateri "strogo obsoja" dogodke v Kairu. "Varnostne sile pozivam k največji vzdržanosti, prehodno vlado pa k odpravi izrednih razmer, kakor hitro bo mogoče, da se bo lahko nadaljevalo običajno življenje," je sporočila.
Danes je k "največji zadržanosti" vse strani v Egiptu pozvala tudi Kitajska. Peking je "globoko zaskrbljen" zaradi zadnjih dogodkov v Egiptu, je na spletni strani zapisalo kitajsko zunanje ministrstvo.
Danska je ustavila razvojno pomoč Egiptu
Medtem je Danska sporočila, da je zaustavila vso razvojno pomoč Egiptu. "Danska ima dva projekta v neposrednem sodelovanju z egiptovsko vlado in javnimi institucijami in oba bosta zdaj zaustavljena," je sporočil danski minister za razvojno pomoč Chistian Friis Bach. "To je odziv na krvave dogodke in vsega obžalovanja vreden razvoj demokracije v Egiptu," je še pojasnil.
Obama odpovedal vaje z egiptovsko vojsko
Ameriški predsednik Barack Obama je egiptovsko začasno oblast pozval, naj prekličejo izredne razmere in dovolijo mirne proteste, programa pomoči pa ni omenjal.
"Želimo ohraniti naše odnose z Egiptom, a naše tradicionalno sodelovanje se ne more nadaljevati po običajni poti, če po ulicah ubijajo civiliste in so jim kršene pravice," je poudaril Obama, ki je novinarje gostil na svojem počitniškem domu.
Po besedah ameriškega predsednika so tako ZDA obvestile Egipt, da so odpovedale vojaške vaje Svetla zvezda, ki potekajo vsaki dve leti vse od leta 1981. Vaje so sicer odpovedali že leta 2011, ko je bil Egipt sredi revolucije, ki je odnesla tesnega ameriškega zaveznika Hosnija Mubaraka.
ZDA vojaške odstavitve prvega demokratično izvoljenega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija niso nikoli poimenovale vojaški udar, saj bi v tem primeru morale zamrzniti program vojaške pomoči Egiptu. Obama je dejal, da Mursi ni deloval vključujoče in da je "morda celo večina" Egipčanov nasprotovala islamističnemu voditelju.
"Čeprav ne verjamemo, da je sila način za premagovanje političnih razlik, je po vojaški intervenciji pred nekaj tedni ostala možnost za spravo in možnost za nadaljevanje hoje po demokratični poti," je še dejal Obama.
"Namesto tega pa smo videli bolj nevarno pot s samovoljnimi aretacijami, širokim zatrtjem Mursijevih združenj in podpornikov, zdaj pa tudi tragičnim nasiljem, ki je vzelo življenja več sto ljudi," je še zaključil ameriški predsednik.
KOMENTARJI (122)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.