Srbska republiška volilna komisija je po preštetju glasov na približno 67 odstotkih volišč sporočila, da vodi kandidat Demokratične stranke Srbije (DSS), jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, ki je prejel 31,34 odstotka glasov. Sledita mu kandidat skupine državljanov, podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus, z 27,47 in vodja Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj z 22,52 odstotka prejetih glasov. V drugem krogu predsedniških volitev 13. oktobra se bosta tako pomerila Koštunica in Labus. Volilna udeležba je bila 55,8-odstotna, neveljavna pa sta bila dva odstotka glasovnic.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je sporočila, da je prvi krog predsedniških volitev v Srbiji potekal "v glavnem v skladu z mednarodnimi standardi", obenem pa je opozorila na pomanjkljivosti volilne zakonodaje. OVSE je predvsem kritizirala predpisano najmanj 50-odstotno volilno udeležbo, ki je potrebna za razglasitev veljavnosti volitev.
Koštunica prepričan v zmago
Koštunica je bil že ob dveh zjutraj v svojem volilnem štabu prepričan, da bo drugi krog volitev uspešen in da bo potrdil pravilnost njegove politike in programa. "Jasno je, komu bi ustrezal neuspeh drugega kroga, tistemu, ki je razpisal volitve ob nepravem času. Če bi bili upoštevani državni interesi, bi bile volitve razpisane po oblikovanju ustavne listine prihodnje državne skupnosti Srbije in Črne gore," meni Koštunica. "V drugem krogu pričakujem podporo vseh tistih, ki razumejo, da mora biti Srbija pravno urejena in stabilna država. Med njimi bodo tudi volilci, ki se niso udeležili prvega kroga, gotovo pa tudi nekaj takih, ki so glasovali za druge kandidate. Glede tega sem popolnoma miren," še dodaja Koštunica.
Kot je še povedal, je zelo opogumljen, ker je prvi krog pokazal, da Srbija ni za "bližnjice in skrajnosti", med tiste, ki se zavzemajo za skrajne pozicije, pa je uvrstil tako Šešlja kot Labusa. "Po nekakšnih stereotipih se skrajnost pripisuje Šešlju, toda skrajna so tudi stališča Labusa, ki skuša ugoditi zahtevam mednarodnih finančnih ustanov ne glede na socialni položaj v državi ter ne glede na pomanjkanje demokratičnih in institucionalnih okvirov." Koštunica meni, da "izpolnjevanje standardov, ki jih nalagata mednarodna skupnost in EU za formalno navzočnost ZRJ v Evropi, še vedno ne more biti dobesedno, kajti zaenkrat še obstaja prostor, v katerem se lahko gibljemo tako, kot ustreza nam, oziroma tako, da upoštevamo socialni položaj in obstanek samega ljudstva".
Vodja DSS je ponovil, da bo vztrajal pri sprejetju nove srbske ustave, ki naj bi mu takoj zatem sledile predčasne parlamentarne volitve v Srbiji. Izrazil je prepričanje, da bo pri oblikovanju in sprejetju nove ustave sodelovalo tudi 45 poslancev njegove stranke, ki so jim bili odvzeti mandati. "Prepričan sem, da se bo zadeva rešila z vrnitvijo poslancev DSS v skupščino, kajti to je izredno pomembno za izgradnjo pravne države, zato bo ta nepravilnost odpravljena," je še povedal zmagovalec prvega kroga volitev.
Labus verjame v uspeh v drugem krogu
Labus je na novinarski konferenci v svojem volilnem štabu izpostavil, da je "startal z ničle in dobil skoraj milijon glasov", kar naj bi bil zanj velik uspeh, zlasti ker ga je med volilno kampanjo napadalo deset drugih predsedniških kandidatov. Glasovalci so se po njegovem mnenju razdelili v tri skupine. "Tretjina je glasovala za preteklost, dve tretjini pa so glasovi iz oktobra 2000, vendar so zdaj razdeljeni na polovico." "Tisti, ki so ob koncu leta 2000 glasovali za spremembe, so zdaj nekoliko zmedeni zaradi razhajanj, toda ko bodo v prihodnjih dveh tednih stvari pojasnjene, bo volilno telo vedelo, za koga naj glasuje v drugem krogu," meni Labus. Na vprašanje, kako komentira svoj uspeh v Vojvodini in prednost, ki jo je dobil Koštunica v Beogradu in osrednji Srbiji, pa je odgovoril, da so reforme v pokrajini pokazale boljše rezultate kot v prestolnici in drugod.
Šešelj dobil Miloševićeve glasove
V štabu Centra za svobodne volitve in demokracijo trdijo, da je Socialistična stranka Srbije, nekdanjega srbskega in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, izgubila približno devet odstotkov glasov, vse te glasove pa naj bi dobil vodja radikalcev Šešelj. Zanimivost nedeljskih volitev naj bi bil tudi podatek, da je Šešelj prepričljivi zmagovalec na Kosovu, kjer je glasovalo 46,5 odstotka volilnih upravičencev. Vodja radikalcev je na Kosovu dobil kar 57,3 odstotka glasov, Koštunica 26, Labus pa samo 4,4 odstotka. Šešelj je zmagal tudi v vseh treh občinah na jugu Srbije (Bujanovac, Medvedja in Preševo), kjer je dobil skupno 47,99 odstotkov glasov.
Med ostalimi osmimi kandidati, ki so dobili znatno manj glasov kot tretjeuvrščeni Šešelj in so sicer veljali za outsiderje, se je najbolje obnesel vodja SPO Vuk Drašković (približno 4,5 odstotka glasov), sledijo kandidat SSJ Borislav Pelević (3,8 odstotka), kandidat SPS Velimir Bata Živojinović (3,5 odstotka) in nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Nebojša Pavković (2 odstotka).
