FOTO: 'Krimske oblasti so nelegitimne, saj delujejo pod pritiskom puškine cevi'

Pomočnik premierja avtonomne pokrajine Krim Rustan Termigaliev je napovedal, da bodo prebivalci pokrajine 16. marca o prihodnjem statusu regije glasovali na referendumu. Izrekali naj bi se o dveh vprašanjih. Prvo naj bi bilo o podpori priključitvi k Rusiji, drugo pa se glasi: "Ali podpirate ponovno obnovitev ustave Krimske republike iz leta 1992?" Omenjena ustava namreč republiko opredeljuje kot del Ukrajine, njeni odnosi s Kijevom pa so določeni s konsenzom.

Parlament krimske pokrajine je medtem glasoval o priključitvi k Rusiji. Poslanci so ta predlog podprli skoraj soglasno – za je glasovalo 78 od 86 poslancev.

Termigaliev je pozneje pojasnil, da je priključitev k Rusiji veljavna od trenutka, ko je bila izglasovana, kar po njegovih besedah pomeni, da je na Krimskem polotoku legalna le ruska vojska. Hkrati je dodal, da bodo ukrajinsko vojsko obravnavali kot okupatorsko, zato se mora ta bodisi predati bodisi zapustiti območje.

"Krimski parlament je sprejel predlog o pridružitvi Krima Rusiji. Ruskega predsednika in parlament je zaprosil, da preučita to prošnjo," je dejal krimski poslanec Grigorij Jofe. Predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov pa je sporočili, da je bil ruski predsednik Vladimir Putin o prošnji krimskega parlamenta že obveščen.

"Če ne bi bilo nenehnih groženj s strani sedanjih nelegalnih ukrajinskih oblasti, bi morda izbrali drugo pot. Mislim, da je Krim aneksirala Ukrajina. Zaradi takšnega vzdušja in počutja smo se odločili združiti z Rusijo. Menim, da se bomo tam počutili precej bolje," je dejal namestnik predsednika krimskega parlamenta Sergej Cekov. Proruske oblasti sicer razmišljajo tudi o tem, da bi Krim prevzel rubelj kot nacionalno valuto. Hkrati naj bi podržavili tudi lastnino ukrajinskih državnih podjetij.

Turčinov: Gre za farso in zločin!

Novi ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov je po besedah njegove predstavnice dejal, da so zdajšnje krimske oblasti nelegitimne, saj delujejo pod pritiskom "puškine cevi". Pravi, da sta nelegalna tako vlada kot tudi parlament. Po njegovih besedah so vse odločitve sprejete v strahu. "Odločitev za referendum je nelegitimna in v nasprotju z interesi ljudi na Krimu. Gre za farso in zločin, ki so ga organizirale ruske sile," je dejal. Sporočil je, da bo ukrajinski parlament začel postopek za razpustitev krimskega parlamenta.

"To je nelegitimna odločitev in ta referendum nima nobene pravne osnove. Krim je vedno bil, je in vedno bo del Ukrajine," je v Bruslju dejal novi ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk in rusko vlado pozval, naj ne podpira separatistov. "Predsednik Putin, podrite ta zid, zid ustrahovanja in vojaške agresije. Zgradimo novo vrsto odnosa med Ukrajino in Rusijo. Pripravljeni smo sodelovati, nismo pa se pripravljeni predati in biti podrejeni Rusiji," je Jacenjuk poskrbel za odmev znanega poziva k zrušenju berlinskega zidu. "Rusija ni prijateljska, kot ste verjetno opazili. To, da so ruski škornji in tanki na našem ozemlju, je v 21. stoletju nesprejemljivo (...). Kaj se dogaja z globalno varnostjo? Se nam meša?" je vprašal. "Bog ve, kje je meja," je dodal. "Pripravljeni smo braniti našo državo. Imamo manj orožja. Nimamo jedrske bombe. Imamo pa duh revolucije in svobode," je poudaril. Na vprašanje, ali se boji, da bo Krim postal zamrznjen konflikt, je odgovoril, da ne želi ne zamrznjenega ne vročega konflikta, ter znova izpostavil, da to ni ukrajinski, temveč evropski spor, ki lahko ima negativne posledice tudi za mednarodna prizadevanja za jedrsko razoroževanje.

Novi ukrajinski gospodarski minister Pavlo Šerementa pa je dejal, da bi bil morebiten referendum nezakonit. "Moje stališče je, da bo ta referendum neustaven," je pojasnil. 

Ruska mornarica blokirala ukrajinske ladje

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sicer neidentificirane ruske sile potopile staro vojaško ladjo ter s tem ukrajinskim ladjam v pristanišču onemogočile, da bi izplule. Ladja Očaka tako preprečuje vhod v Donuzlavsko jezero, kjer je sedem ukrajinskih vojaških ladij.

Sicer pa so ZDA v Črno morje poslale eno vojaško ladjo, ki naj bi se udeležila že prej dogovorjenih vaj z Romunijo in Bolgarijo.

V Donecku prijeli 75 protestnikov

V Donecku na vzhodu Ukrajine, kjer so danes iz poslopja regionalnih oblasti znova pregnali proruske protestnike, pa je ukrajinska policija prijela 75 protestnikov. Med njimi je tudi samooklicani "ljudski guverner" Pavel Gubarev, ki je pozival k pripravi referenduma o odcepitvi regije Doneck. Preiskujejo ga zaradi separatizma.

V Donecku je sicer danes prišlo do spopadov med proruskimi protestniki in protestniki, ki podpirajo oblasti v Kijevu. Več ljudi je bilo ranjenih. Eni in drugi so se sicer od torka izmenjavali pri zasedbi vladnega poslopja in pri tem na poslopju izobešali rusko ali ukrajinsko zastavo.

Iz Donecka sicer prihaja tudi odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki je po tem, ko je opozicija v državi prevzela oblast, zbežal v Rusijo. V Donecku pa je to izzvalo proteste proruskih protestnikov, ki so zahtevali, da se pretrgajo vse vezi s Kijevom. A ti protesti so beležili precej nižjo udeležbo, kot pa pred tem protesti proti oblastem, ki jih je vodil Janukovič. Nove ukrajinske oblasti so dejale, da so proruske proteste v mestih na jugu in vzhodu države zrežirale oblasti v Moskvi, da bi upravičile morebiten napad na Ukrajino.

Medtem pa je ruski premier Dimitrij Medvedjev napovedal, da bo Rusija poenostavila postopke za pridobitev državljanstva, katerih izvorni jezik je ruščina. Zakon o tem bi lahko ruski poslanci sprejeli že prihodnji teden.

EU Janukoviču in sodelavcem zamrznila sredstva, ukrepe uvajajo tudi ZDA

Evropska unija je zamrznila sredstva odstavljenega ukrajinskega predsednika Janukoviča in 17 drugih ukrajinskih predstavnikov odstavljenih oblasti. Med njimi so tudi nekdanji glavni državni tožilec Viktor Pšonka, nekdanja ministrica za pravosodje Olga Lukaš, nekdanji vodja varnostne službe Oleksandr Jakjmenko ter tudi bivši premier Mikola Azarov, vsi pa so osumljeni kršenja človekovih pravic in zlorabe državnih sredstev. Jacenjuk je dejal, da je Janukovič v treh letih, ko je bil na oblasti, ukradel za 37 milijard dolarjev sredstev.

Tudi ameriški predsednik Barack Obama je uvedel sankcije proti več predstavnikom ruskih oblasti in predstavnikom oblasti na ukrajinskem polotoku Krim, "ki so odgovorni ali so sodelovali pri ogrožanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine", so sporočili iz Bele hiše. Uvedel je prepoved izdajanja vizumov omenjenim predstavnikom, podpisal pa je tudi izvršilni ukaz, ki dovoljuje sankcije proti posameznikom in entitetam, "ki spodkopavajo demokratične procese ali institucije" ali izvajajo "oblast nad katerimkoli delom Ukrajine brez dovoljenja ukrajinske vlade v Kijevu".

State Department zanika Putinove trditve

Sicer pa se je odzvalo tudi ameriško zunanje ministrstvo, ki je objavilo seznam Putinovih stališč glede Ukrajine in jih zavrnilo kot plod domišljije oziroma fikcijo brez podlage v dejstvih. Putin trdi, da ruska vojska ščiti le svoje vojaške objekte na Krimu, druge položaje po ukrajinskem polotoku pa so zavzele skupine državljanov. State Department trdi, da gre za dobro oborožene pripadnike ruskih varnostnih sil.

State Department na podoben način zavrača tudi Putinovo trditev, da je vse, kar dela Rusija, v okviru sporazuma o prijateljstvu z Ukrajino iz leta 1997, in pravi, da gre za odkrito kršenje ozemeljske celovitosti Ukrajine. Putinove trditve o grožnjah Rusom v Ukrajini, grožnjah pravoslavnim cerkvam in sinagogam, ruskim vojaškim bazam in več tisočih beguncev State Department označuje za skregane z dejstvi, razen v poročilih ruske državne televizije.

Putina spominja, da ni res, da nova ukrajinska vlada ne spoštuje sporazuma med nekdanjo opozicijo in Janukovičem, ker slednji sporazuma niti ni podpisal, ampak je spakiral kovčke in pobegnil. Američani zavračajo tudi trditve o Janukovičevi legitimnosti in nelegitimnosti nove ukrajinske vlade. State Department opozarja, da je Putin sam povedal, da Janukovič nima politične prihodnosti, novo vlado pa je potrdil legitimno izvoljeni parlament z 82-odstotno večino.

Rusko zunanje ministrstvo je seznam State Departmenta označilo za nizkotno propagando, ZDA pa obtožilo cinizma in nesprejemljive arogance. "Ne bomo se spuščali v razpravo z nizkotno propagando," so poudarili v Moskvi in dodali, da seznam ni toliko osupnil "zaradi svojega primitivnega izkrivljanja realnosti kot zaradi cinizma in očitnih dvojnih meril".

Predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil milijardo dolarjev pomoči Ukrajini

Predstavniški dom ameriškega kongresa je s 385 glasovi za in 23 proti potrdil predlog zakona o posojilnih jamstvih za Ukrajino, vrednih milijardo dolarjev. Predlog zakona bo moral potrditi še senat, na koncu pa ga mora podpisati še Obama, vendar je oboje le vprašanje časa.

V ameriškem kongresu pa se nadaljujejo pritiski na administracijo predsednika Obame, da odpravi prepoved izvoza domačega zemeljskega plina. Rusija je največja prodajalka zemeljskega plina na svetu, sedaj pa so jo prehitele ZDA. Republikanci pravijo, da je plina za izvoz dovolj in bi lahko tudi za naprej pomagali zmanjšati odvisnost Ukrajine ter evropskih držav od ruskega plina.

Največji kupec plina od ruskega državnega podjetja Gazprom je Nemčija pred Ukrajino, Turčijo, Belorusijo, Italijo, Poljsko, Veliko Britanijo, Češko, Francijo in Madžarsko. Kar 80 odstotkov vsega izvoza plina iz Rusije v Evropo pa gre preko Ukrajine. Tako kot je Ukrajina z Evropo odvisna od ruskega plina, je obenem tudi Rusija odvisna od dohodkov od prodaje tega plina.