V dobrem in v slabem

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Jacques Chirac sta se na neformalnem srečanju v Mesebergu blizu Berlina strinjala, da je treba tako koristi kot stroške prestrukturiranja evropskega letalskega proizvajalca Airbus pravično porazdeliti med obe državi. Govorila sta tudi o boju proti podnebnim spremembam, glede katerega je Merklova napovedala "konkretne ukrepe", ki naj bi jih sprejeli na vrhu EU 8. in 9. marca.

Chirac in Merklova sta v skupni izjavi zapisala, da zaupata odločitvi vodstva Airbusa. Obenem sta se zavzela za to, da bi pri prestrukturiranju "upoštevali posledice, ki jih bo to imelo za delovna mesta, tehnologijo ter ravnovesje pristojnosti v državah".

Vodstvo Airbusa, ki je v lasti francosko-nemškega letalskega in oborožitvenega koncerna EADS ter je trenutno v hudi krizi, je v začetku tedna napovedalo, da še ne bo predstavilo načrta prestrukturiranja. Pri dokončnem oblikovanju tega načrta naj bi se zapletlo zaradi nacionalnih interesov, saj se Francija in Nemčija nista mogli zediniti, v kateri državi naj bi uvedli ukrepe, ki med drugim obsegajo ukinitev velikega števila delovnih mest, in kako bi porazdelili delež proizvodnje novega letala A350 XWB.

Klimatske spremembe predstavljajo globalni izziv

Današnje srečanje, ki je najverjetneje zadnje takšne vrste pred odhodom Chiraca s predsedniškega položaja, je bilo tudi priprava na marčni vrh voditeljev držav in vlad EU, kjer bodo med temami na dnevnem redu podnebne spremembe, energetika in odpravljanje odvečne administracije. Podnebne spremembe so po besedah nemške kanclerke in predsedujoče EU eden največjih globalnih izzivov, francoski predsednik pa je poudaril, da sta glede tega vprašanja Pariz in Berlin "popolnoma enakega mnenja".

Chirac je med cilji boja proti podnebnim spremembam omenil uresničevanje Kjotskega protokola in zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Merklova bo na marčnem vrhu pozvala tudi druge države k prispevku v boju proti podnebnim spremembam, saj, kot je dejala, brez ZDA ta boj ni mogoč, odgovornost pa bi morali prevzeti tudi Indija in Kitajska. Spomnila je še, da Evropa proizvede le 15 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida na svetu.

Ena od tem današnjih pogovorov je bilo tudi stanje pogajanj za rešitev evropske ustavne pogodbe, pri čemer sta voditelja potrdila cilj, da je vprašanje treba rešiti do volitev v Evropski parlament leta 2009. Merklova naj bi predlog glede ustave predstavila junija, pred koncem nemškega predsedovanja uniji in ko bodo že znani izidi predsedniških volitev v Franciji.

Glede iranskega jedrskega vprašanja pa sta se izrekla za dvojno strategijo. Vrata za pogajanja s Teheranom morajo ostati odprta, obenem pa se mora Varnostni svet ZN ukvarjati s sankcijami proti Iranu, sta menila. "Ljubše bi nam bilo, če nam ne bi bilo treba znova pred VS ZN, ampak bi Iran izkoristil ugoden trenutek in po številnih napovedih novih pogajanj končno sprejel eno od naših ponudb," je dejala nemška kanclerka.